Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razvoj sistema za protonsko CT slikanje z uporabo silicijevih detektorjev z nizkim ojačanjem

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.02.00  Naravoslovje  Fizika   

Koda Veda Področje
1.03  Naravoslovne vede  Fizika 
Ključne besede
protonska računalniška tomografija, pCT, silicijevi detektorji z nizkim ojačanjem, simulacija GEANT4, testni žarek, meritve položaja in časa, rekonstrukcija slike, obsevalne naprave, načrtovanje terapije
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
11.914,72
A''
1.955,99
A'
9.011,6
A1/2
10.830,1
CI10
91.539
CImax
6.016
h10
126
A1
46,32
A3
2,12
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  2.122  97.518  82.959  39,09 
Scopus  2.163  123.207  106.503  49,24 
Organizacije (2) , Raziskovalci (11)
0106  Institut "Jožef Stefan"
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18277  dr. Andrej Gorišek  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  1.548 
2.  38197  dr. Bojan Hiti  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2023  744 
3.  15642  dr. Gregor Kramberger  Fizika  Vodja  2022 - 2025  1.702 
4.  12313  dr. Igor Mandić  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  1.693 
5.  04361  Erik Margan    Tehnični sodelavec  2022 - 2025  43 
6.  04763  dr. Marko Mikuž  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  1.840 
7.  21552  dr. Andrej Studen  Fizika  Raziskovalec  2024 - 2025  150 
8.  11985  dr. Marko Zavrtanik  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  1.103 
1554  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18278  dr. Borut Paul Kerševan  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  1.544 
2.  11775  dr. Tomaž Podobnik  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  428 
3.  21552  dr. Andrej Studen  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  150 
Povzetek
Cilj projekta je konceptualna zasnova in popolna simulacija naprave za protonsko računalniško tomografijo (pCT), ki temelji na uporabi silicijevih detektorjev z majhnim ojačanjem (LGAD).Pri pCT se za rekonstrukcijo najverjetnejše poti (MLP) protona v preiskovanem volumnu uporabljajo meritve vstopne in izstopne točke protona v preiskovanem volumnu ter meritve izstopne energije protona. Te poti se uporabijo za rekonstrukcijo slike. Tak postopek bistveno olajša obsevanje s protoni, saj se pri dani dozi ne dobi le natančnejša slika, temveč tudi možnost za boljši nadzor zdravljenja in manjši stres za bolnika. Glavna prednost uporabe LGAD je dejstvo, da za razliko od sedanjih predkliničnih prototipov za določanje energije izstopajočih protonov ne uporablja ""kalorimetra""/""merilnika razdalje"", temveč energijo protonov določi na podlagi časa preleta med dvema detektorskima ravninama. To pomeni precejšnjo poenostavitev, saj se lahko uporabi ena sama dektektorska tehnologija, razpoložljivost prostorskih in časovnih informacij iz vseh treh slojev detektorja pa odpira možnost za izboljšanje algoritmov rekonstrukcije MLP, kar lahko pomeni še eno prednost v primerjavi s sedanjimi prototipi. Načrtujemo vzpostavitev popolne simulacije GEANT4 za simulacijo delovanja takega pCT, da bi preučili izboljšane algoritme rekonstrukcije MLP in primerjali uspešnost z običajnimi zasnovami. Poleg tega bo simulacija uporabljena za preverjanje meritev z uporabo prototipnih senzorjev LGAD. Prototipni detektorji, razviti za fiziko delcev, bodo preizkušeni in ocenjeni z ustrezno hitro bralno elektroniko ter primerjani s simulacijo. Laboratorijska postavitev bo izdelana s tremi plastmi senzorjev LGAD, nameščenimi na tiskana vezja z bralno elektroniko. Popolnoma motorizirano pozicioniranje ravnin in gradnja fantomov bosta omogočila meritve najverjetnejše poti elektronov 90Sr v tankem vodnem fantomu. Postavitev bo vsestranska in se bo uporabljala tudi v protonskem testnem žarku, kjer se bodo uporabljali kompleksnejši fantomi in s simulacijami preverjale najpomembnejše lastnosti sistema. Glavni poudarek bo na določanju energijske ločljivosti protonov, geometrijski postavitvi senzorskih ravnin in načinih uporabe sistema, ki temelji na LGAD, v kliničnih študijah. Prvi testi bodo izvedeni s senzorji in elektroniko, ki so že na voljo. Rezultati testov in simulacij bodo usmerjali zasnovo in geometrijo nadaljnjih prototipnih senzorjev.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno