Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini

V raziskavi se bomo ukvarjali z revščino starih ljudi, ki je v Sloveniji in v državah EU pereč problem, saj podatki kažejo, da revščina s starostjo narašča, kaže pa se tudi visok razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Glavni cilj raziskave je ugotoviti, kako ureditev slovenske socialne države od konca druge svetovne vojne dalje opredeljuje, standardizira in uveljavlja norme, ki vplivajo na življenje starih ljudi in kako to učinkuje na odločitve, ki jih sprejemajo skozi ves življenjski potek. Pomen raziskave je v konceptualizaciji revščine v starosti kot akumulaciji strukturnih neenakosti (npr. glede na izobrazbo, vrsto gospodinjstva, zdravje, zaposlitveno zgodovino, skrbstvene obveznosti, itd.) in v upoštevanju perspektive presečnosti, da bi prepoznali posebni položaj tradicionalno deprivilegiranih skupin, kot so etnične manjšine, migranti, fizično ali intelektualno ovirani ljudje in druge skupine. Kompleksnost izvorov neenakosti, ki se manifestirajo v revščini, je med drugim tudi rezultat zgodovinskega razvoja in jih ne moremo razložiti zgolj v okviru trenutnih razmer, zato je pri preučevanju revščine pomembno raziskovanje življenjskega poteka. Fenomen revščine starejših ljudi je zato potrebno preučevati z upoštevanjem vplivov na strukturni ravni, na ravni kulturnih vzorcev in na ravni javnih politik v daljšem časovnem obdobju. S proučevanjem procesov in dogodkov v življenju starih ljudi, ki so vplivali na njihov socialni položaj v starosti, bomo lahko izpostavili ključne dejavnike, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju ukrepov, normativnih določb in politik zmanjšanja revščine. Časovne dinamike sprememb v življenjskih potekih starih ljudi in ključne trenutke, ki povzročajo akumulacijo neenakosti v starosti, ni mogoče zaznati le z uporabo statističnih podatkov in kvantitativnih metod, s katerimi običajno merimo revščino. Za raziskovanje bomo uporabili mešane metode. Kvantitativni del raziskave se nanaša na analizo podatkov o revščini iz mednarodnih in slovenskih baz podatkov. Kvalitativni pa se nanaša na analizo socialnih in drugih politik, ki vplivajo na ali regulirajo revščino v starosti. Uporabili bomo metodološko triangulacijo za zbiranje podaktov. Glavna raziskovalna metoda bodo poglobljeni biografski intervjuji, ki se bodo osredotočali na pet področij: 1. Zgodnje življenjsko obdobje in odraščanje, da bi ugotovili, kakšne spodbude in podpore so imeli stari ljudje glede želja, aspiracij in kariernih poti v odraslost in kakšen ovire in spodbude so v zgodnjem otroštvu doživljali ter kako je nanje vplivala spolno specifična socializacija; 2. Izobraževanje. Zanimalo nas bo, kako so udeleženi izbirali izobrazbo, kakšen vpliv je na izbiro imelo njihovo okolje, ali so izobraževalno pot prekinili in kakšen vpliv je izobrazba imela za zaposlenost; 3. Trg dela in zaposlenost. Tu bomo ugotavljali dinamiko zaposlenosti, vrste pogodbe, morebitne prekinitve delovne dobe, pogostost bolniških dopustov in ostale dejavnike, ki vplivajo na socialni status v starosti. 4. Vrsta gospodinjstva in skrbstveno delo. Tu je vpliv spola najmočnejši, saj se zasebno reproduktivno delo v veliki meri razume kot žensko delo, zato predvidevamo, da je prevzemanje skrbstvenih obveznosti najmočnejši dejavnik neenakosti med spoloma v starosti. 5. Vsakdanje življenje starih ljudi, ki živijo v revščini, pokaže na dimenzije revščine, saj se nanaša na manko materialne blaginje, ki se akumulira skozi ves življenjski potek in zagotavlja varnost v starosti. Študij vsakdanjega življenja tudi pokaže na načine ravnanja z revščino in na specifično organizacijo vsakdanjega življenja v revščini, ki je lahko pozitivna (pripomore k preživetju) ali negativna (slabša zdravje). Rezultate bomo objavili v člankih in monografiji in jih predstavili na enodnevnem posvetu ob koncu projekta.