Kulturne ekosistemske storitve v obmestni krajini: Okvir vrednotenja za izboljšanje krajinskega načrtovanja in ukrepanja

Obmestna (peri-urbana) krajina, to je krajina med mestnim in podeželskim prostorom, je raznolika zbirka ekosistemov, ki se razlikujejo po svoji ponudbi ekosistemskih storitev (ES). Z naraščajočo urbanizacijo in posledično prenovo mest se na obmestni prostor vrši pritisk, ki je pogosto pogojen s pomanjkanjem ES v mestih. Obmestne krajine so zato pomembne za zagotavljanje različnih koristi lokalnim prebivalcem, med katerimi številne študije poudarjajo pomen nematerialnih koristi, ki jih nudijo ekosistemi, t.i. kulturne ekosistemske storitve (KES). KES so močno povezane s kakovostjo življenja in z dobrim počutjem lokalnega prebivalstva. Kljub naraščajoči bazi znanja in povečanem zavedanju o pomembnosti KES je raba KES v načrtovalski praksi in odločevalskih postopkih v Sloveniji še vedno v povojih. Pričujoča raziskava predlaga uporabo koncepta KES za izboljšanje razumevanja značaja obmestne krajine slovenskih mest. Prizadeva si raziskati, razjasniti in kvantitativno opredeliti KES v različnih obmestnih območjih. Osredotočena je na dve KES kategoriji – rekreacijo na prostem in pripadnost prostoru, ki bosta raziskana na izbranih obmestnih zelenih površinah treh slovenskih mest: Ljubljane, Kranja in Kopra. Kompleksnost KES in z njimi povezane družbeno-kulturne vrednote v obmestni krajini zahtevajo raziskovanje odnosa med ljudmi, prostori in vrednotami, ki se oblikujejo in ohranjajo v razponu od posameznika do odločevalskih institucij. Predlagani podoktorski projekt namerava nasloviti ta izziv z razvojem in empiričnim testiranjem ankete z uporabniki obmestnih zelenih površin in intervjujev s strokovnjaki in odločevalci. Ob nezadostnosti rezultatov bodo uporabljene dodatne metode. Namen je opredelitev okvira vrednotenja za rekreacijo na prostem in pripadnost prostoru. To bi omogočilo vključevanje vrednotenja KES v prostorske politike, ki obravnavajo obmestno krajino. V projektu je poudarek na podajanju informacij o vrednostih KES v ustreznem formatu za pomoč lokalnim odločevalcem in prostorskim načrtovalcem. Izvirnost predlaganega pristopa je v kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, kar generira dopolnjevanje spoznanj o prostorskih in družbenih dejavnikih, ki vplivajo na in na katere vplivata in jih oblikujeta kategoriji KES rekreacija na prostem in pripadnost prostoru v obmestni krajini. Študija se bo osredotočila na krajinsko merilo, informacije pa bodo pridobljene empirično – pri preučevanju različnih obmestnih zelenih površin na izbranih študijskih primerih bodo upoštevane posebnosti teh površin, še posebno glede rabe tal in raznolikih pogledov deležnikov. Ključni metodološki koraki bodo sledeči: 1. Teoretični okvir, razvit na podlagi pregleda teorij, načel in vidikov. Glavni metodološki pristop v tem delu bo pregled literature; 2. Primerjava obmestnih zelenih površin na izbranih študijskih območjih in aplikacija izbranih kvalitativnih in kvantitativnih metod za zbiranje podatkov; 3. Analiza podatkov s pomočjo pristopov, ustreznih izbranim metodam in konceptualnemu okviru, triangulacija raziskovalnih rezultatov in njihova interpretacija. Predlagani okvir vrednotenja KES rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru v obmestni krajini bo doprinesel k razvoju novih pristopov in orodij za izboljšanje razumevanja značilnosti obmestne krajine, nudil vpogled v skupno vrednost KES na različnih območjih, predstavljal prvi korak v oceni trajnostne rabe tal v obmestnih območjih in zagotavljal rezultate raziskave v formatu, prilagojenem delu krajinskih načrtovalcev in odločevalcev. Poleg tega bo z rezultati projekta ustvarjeno in okrepljeno temeljno znanje za oblikovanje in izvajanje politik za načrtovanje in upravljanje obmestnih območij v krajinskem merilu. Ključnega pomena za razvoj stroke je celostni pristop k vrednotenju KES, ki upošteva dinamičnost obmestne krajine in KES, določa vlogo KES v načrtovanju obmestne krajine ter časovni okvir vključevanja KES v vse faze urejanja prostora, od načrtovanja do upravljanja.