Izolirani ljudje in skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem

V času pandemije covida-19 in drugih vzrokov fizične ali socialne izolacije v družbi ta projekt razvija nov pristop k antropološkim raziskavam, ki se sprašuje, kaj pomeni biti izoliran. Z etnografskimi raziskavami v izoliranih družbenih prostorih in zapuščenih krajinah projekt raziskuje, kako izolacija oblikuje izkušnje izoliranosti in praznine v urbanih in podeželskih območjih med posamezniki in skupnostmi v Sloveniji in na Hrvaškem. Poleg tega projekt raziskuje, kako različni načini izolacije oblikujejo izkušnje, vrednote in odnos do okolja in prihodnosti. Glavni cilj je razumeti, kaj pomeni biti izoliran v različnih časih, krajih in situacijah v dveh državah, Sloveniji in na Hrvaškem. Posebni cilji projekta so: 1. Prepoznati in primerjati izkušnje izolacije. Sprašujemo se, kako nastane in vztraja izolacija med ljudmi in v majhnih skupnostih v času pred in po pandemiji. V ta namen bomo določili značilnosti izoliranih skupnosti skozi zgodovino in preučili, kdaj izolacija postane priložnost. 2. Določiti različne vrednote in stališča znotraj in med izoliranimi skupnostmi v različnih kulturnih, zgodovinskih in družbenopolitičnih kontekstih. Sprašujemo se, kakšne prednosti in slabosti ima izolacija, bi lahko imela v prihodnosti ali je imela v preteklosti. V ta namen bomo prepoznali pomen vrednot, blaginje, kakovosti življenja in drugih pogojev, ki so značilni za različne regije, zgodovinska ozadja in politične sisteme. 3. Spoznati oblike izolacije. Kakšne vrste izolacije obstajajo v Sloveniji in na Hrvaškem? Katere vrste izolacije so obstajale v preteklosti in bi se lahko pojavile v prihodnosti? S predstavitvijo novih teoretičnih in empiričnih spoznanj, pridobljenih v projektu, bomo izboljšali naše razumevanje večplastnosti izolacije z različnih zornih kotov v različnih družbenopolitičnih in ekonomskih kontekstih. 4. Pripraviti priporočila za razvoj po meri ljudi in skupnost. V Sloveniji in na Hrvaškem nameravamo razviti nove modele političnih rešitev od spodaj navzgor in jih združiti z obstoječimi praksami, pridobljenimi v izoliranih skupnostih. Znanje, pridobljeno v teh projektih, bo torej ustvarilo novo raven občutljivosti v odnosu do socialno marginaliziranih in izključenih skupnosti ter posameznikov. 5. Razširjati spoznanja in izsledke. Nove ugotovitve, ki jih bo projekt ustvaril, bomo predstavili raziskovalcem, praktikom, oblikovalcem politik in širši javnosti (znanstvene in medijske predstavitve, podcast, razstave ipd.), da: a) pospešimo razumevanje večplastne narave izolacije v različnih družbeno-političnih in gospodarskih sistemih; b) zagotovimo uspešno izvajanje novih mehanizmov in politik za zagotavljanje kakovosti življenja v izolaciji; in c) predstavimo metode za snovanje strategij, ki zagotavljajo povezovanja izoliranih skupnosti in posameznikov. Etnografske lokacije v obeh državah, Sloveniji in na Hrvaškem, so izbrane na podlagi njihove geografske oddaljenosti ter zgodovinskih, demografskih in sociokulturnih značilnosti. Vsako mesto je v nasprotju s primerkom v sosednji državi. Primera socialne izolacije sta Avtonomna tovarna Ljubljana-Rog in zapuščena industrijska cona Zagreb-Gredelj. Fizično izoliranost predstavljata vas Drašiči in otok Žirje. Izbrana odročna območja sta Goričko in Gorski Kotar, Robidišče in Petrinja pa se spopadata s posledicami potresa. Prazeno in sporno območje, ki »povezuje« dve državi, so Gorjanci (v slovenščini) oziroma Žumberak (v hrvaščini). V raziskovalnem smislu bo glavni prispevek projekta konceptualizacija spominov, občutenj in občutkov, povezanih z izkušnjo izolacije, izoliranosti in praznine. Poleg tega projekt predstavi in spodbuja inovativnost v izoliranih skupnostih in skrbi za širjenje izsledkov raziskav prek razstav, medijskih oddaj in znanstvenih objav.