Identifikacija kamnolomov v rimski Panoniji (GENNI)

Namen tega projekta je omogočiti vpogled v lokalne kamnolome, ki predstavljajo prevladujočo obliko in organizacijo rimskih kamnolomov v celotnem rimskem imperiju. Ta organizacijska oblika omogoča vpogled v dinamiko kamnolomske industrije v rimskem obdobju (1.-4. stoletje našega štetja) in ponuja edinstven pogled na gospodarske odnose med rimskimi mesti in njihovo neposredno okolico. Ugotavljanje delovanja mreže lokalnih kamnolomov in vzpostavljanje povezav s kamnitimi spomeniki bi omogočilo razkritje lokalnih in regionalnih vzorcev proizvodnje in trgovine, kar je zelo pomembno za razumevanje rimskega gospodarstva, zlasti na regionalni in medregionalni ravni. Kljub znatnim izboljšavam metod, ki se uporabljajo pri arheometričnih provenienčnih študijah (zlasti za beli marmor), pa ni enostavno vzpostaviti povezave med kamnitimi spomeniki (artefakti) in določenim virom (kamnolomom). Pregled znanstvenega ozadja kaže, da je treba za vzpostavitev natančnejše povezave med kamnolomi in njihovimi izdelki rešiti dva glavna problema. Prvič, potrebna je učinkovitejša metoda za iskanje in dokumentiranje starih kamnolomov. Poznavanje najdišča in razpoložljivost njegovih diagnostičnih znakov za primerjavo sta ključna pogoja za primerjavo artefaktov z morebitnim kamnolomom. Druga težava je pomanjkanje znanstvene infrastrukture, ki bi omogočala takojšen pregled rezultatov geoloških analiz, opravljenih na spomenikih in identificiranih kamnolomih na enem mestu. Enake težave se pojavljajo pri provenienčnih študijah kamnitih spomenikov z območja nekdanje rimske province Panonije. Cilja projekta sta (1) razviti metodološki pristop za lociranje potencialnih antičnih kamnolomov in (2) zagotoviti znanstveno infrastrukturo v obliki podatkovne zbirke (geodatoteka), ki lahko na enem mestu vsebuje lokacije antičnih kamnolomov in njihove diagnostične podatke. Geodatoteka bi nam omogočila tudi iskanje in jasen pregled artefaktov, ki jih je mogoče povezati z določenim kamnolomom. Ta povezava bi lahko privedla do podrobnejše slike o razširjenosti spomenikov iz določenih kamnolomov na celotnem območju študije. Projekt torej temelji na dveh medsebojno povezanih delih: 1. uporaba podatkov LiDAR in prostorske analize za lociranje potencialnih območij kamnolomov 2. in uporabi litološke analize (makro- in mikrolitološkega opis) kamnitih spomenikov in vzorcev kamnitega materiala pridobljenega s površin potencialnih kamnolomov. Za razvoj metode smo izbrali območje današnje Dolenjske in Bele Krajine (Slovenija). Značilno za ta izbrano študijsko območje je, da tu prevladujejo predvsem manjša rimska naselja, ki so prostorsko odmaknjena in izolirana od glavnih komunikacijskih poti. Številne koncentracije kamnitih spomenikov v njihovi bližni kažejo uporabo apnenca in potrebo po odprtju kamnolomov. Zato menimo, da je tukaj mogoče prepoznati model organizacije pridobivanja kamna, ki je vezan na manjša naselja in ga bo mogoče aplicirati tudi na večji del prostora rimske province Panonije.