Projekti / Programi
Prihodnost socialnega dialoga v platformni ekonomiji: primer Slovenije
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
Koda |
Veda |
Področje |
5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
platformo delo, socialni dialog, agentno modeliranje
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
57
|
323
|
305
|
5,35
|
Scopus |
87
|
626
|
583
|
6,7
|
Organizacije (3)
, Raziskovalci (10)
3045 Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
52253 |
Tjaša Alegro |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
54 |
2. |
55568 |
Katja Kokot |
Družboslovje |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
49 |
3. |
51821 |
dr. Anja Mlakar |
Antropologija |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
45 |
4. |
20934 |
dr. Blaž Rodič |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
212 |
5. |
34314 |
dr. Jerneja Šavrič |
Sociologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
12 |
6. |
30580 |
dr. Andreja Trdina |
Politične vede |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
117 |
7. |
27570 |
dr. Maja Turnšek |
Ekonomija |
Vodja |
2022 - 2025 |
345 |
0366 ZAVOD MIROVNI INŠTITUT LJUBLJANA
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
15334 |
dr. Marija Breznik Močnik |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
273 |
0582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
35496 |
dr. Jernej Kaluža |
Politične vede |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
218 |
2. |
29056 |
dr. Aleksander Sašo Slaček Brlek |
Politične vede |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
122 |
Povzetek
V projektu naslavljamo dva poglavitna problema, vezana na rekonfiguracije dela v platformni ekonomiji: prvi je potencialna izguba pogajalske moči delavcev v na videz nevidnem procesu algoritmičnega upravljanja digitalnih velikanov, drugi pa vprašanje dostojnega dela ob potencialni prekarizaciji platformnih delavcev in ukinjanju pravic delavcev. Slovenski politični sistem ima dolgo tradicijo oblikovanja delovne zakonodaje s sindikati, ki predstavljajo jedro gibanj za pravice delavcev. Pristop k socialnemu partnerstvu v Sloveniji (tako kot v večini osrednjih držav EU) zaznamujejo tristranski sporazumi/pakti ali bipartitno (kot oblika izvajanja tristranskih rezultatov pogajanj) upravljanje in upravljanje ključnih institucij trga dela. V Ekonomsko-socialnem svetu Republike Slovenije sodelujejo združenja delodajalcev, sindikati in Vlada Republike Slovenije. Platformno delo prinaša zanje pomembne izzive: ne le z vidika delavcev in prihodnosti njihovega kolektivnega organiziranja, temveč tudi z vidika delodajalcev in regulatorjev, ki so pozicionirani v majhni državi na obrobju globalne platformne ekonomije.
V partnerstvu z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije ta projekt proučuje, kako so prakse upravljanja platform, strategije in prizadevanja delavcev ter vladni predpisi medsebojno povezani s ciljem določanja plač, delovnih pogojev, zagotavljanja nadzora nad delovnim procesom ter omejevanja ali širjenja pogajalskega položaja platformnih delavcev – s širše perspektive: kaj bi ti trendi lahko pomenili za prihodnost tripartitnega sistema v Sloveniji in podobnih državah?
Projekt je sestavljen iz petih delovnih sklopov, od katerih so štirje analitični, eden pa je namenjen maksimizaciji učinkov projekta:
• DS1 se bo osredotočil na analizo statističnih podatkov in analizo delovanja in diskurzov izbranih primerov platform na slovenskem trgu. Projekt bo proučil, kako prakse upravljanja teh platform ter strategije in odzivi delavcev vplivajo na oblikovanje plač / nagrad, delovnih pogojev, nadzor delovnega procesa in pogajalski položaj platformnih delavcev.
• Cilj DS2 je razviti medsektorsko razumevanje izkušenj platformnih delavcev, identificirati pogoje, ki povečujejo koristi platformnega dela, in prepoznati (posamezne in kolektivne) taktike pogajanj in upiranja upravljanju platforme. V DS2 vključujemo tudi so-participativno raziskovanje v partnerstvu z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
• DS3 je osredotočen na identifikacijo in analize alternativnih pristopov k vprašanju socialnega dialoga, kot jih identificiramo iz raziskav in sodnih praks v tujini z namenom premisleka o potencialih tovrstnih pristopov in njihovih učinkih v slovenskem sistemu.
• DS4 gradi na spoznanjih iz ostalih delovnih sklopov in s pomočjo računalniškega modeliranja potencialnih scenarijev platformnega dela in tripartitnega sistema Slovenije opredeli možne prihodnosti socialnega dialoga v tripartitnem sistemu kot ga poznamo v Sloveniji.
• DS5 je osredotočen na prenos znanja in krepitev zmogljivosti vseh treh osrednjih deležnikov v slovenskem tripartitnem sistemu socialnega dialoga: odločevalce, predstavnike delodajalcev in platform, ter predstavnike delavcev.
Pričakovani učinki projektov so predvsem na področju SDG 8: spodbujanje dostojnega dela in trajne gospodarske rasti, višje ravni produktivnosti in tehnoloških inovacij. Pričakujemo, da bo projekt prispeval k zmanjšanju in preprečevanju prihodnje prekarizacije delavcev na platformah z identifikacijo potencialno problematičnih praks upravljanja ter analizo neenakosti delavcev glede na spol, razred, starost, narodnost in zaposlitveni status. Projekt bo prispeval tudi k širjenju koristi platformnega dela z določitvijo pogojev, pod katerimi delo na platformi prinaša pozitivne delovne rekonfiguracije, prepoznavanjem koristi tovrstnega dela z vidika delavcev, identifikacijo in grajenjem potrebnih veščin, ter vplivanjem na zakonsko regulacijo in potencialno tudi same upravljalce platform.