Cirkulirajoči zunajcelični vezikli kot napovedni dejavniki odziva na zdravljenje z antidepresivi: spremljanje mehanizmov novih terapevtskih pristopov zdravljenja depresije

Predlagani projekt je slovensko-hrvaški multidisciplinarni raziskovalni projekt, ki združuje temeljne, predklinične in klinične raziskave v katere so vključeni akademski partnerji (Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija in Univerzitetna fundacija San Pablo CEU, Španija), raziskovalni inštitut (Inštitut Ruđer Bošković, Hrvaška) in javne zdravstvene ustanove (Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Slovenija in Univerzitetni bolnišnični center Zagreb, Hrvaška). V projektu bomo uporabili najsodobnejše pristope metabolomike in profiliranja miRNA, z namenom odkrivanja novih biooznačevalcev, ki bi lahko v klinični praksi pomembno prispevali k usmerjanju strategij zdravljenja depresije, ki bi bila prilagojena posamezniku. Trenutno je zdravljenje depresije omejeno predvsem na farmakoterapijo v kombinaciji s psihoterapijo, pri čemer je odziv bolnikov pogosto slab, ali pa so bolniki na zdravljenje celo neodzivni, kar vse večkrat vodi v prekinitve zdravljenja. Cilj predlaganega projekta je izboljšanje razumevanja molekularnih mehanizmov odziva na zdravljenje in učinkovitosti zdravljenja s široko uporabljenim antidepresivom (duloxetine) ter primerjava izsledkov z mehanizmi delovanja alternativne nefarmakološke oblike zdravljenja pri bolnikih, ki trpijo zaradi na zdravljenje rezistentne depresije - transkranialne magnetne stimulacije (TMS), terapije z močno svetlobo in esketaminom. V raziskavi se bomo osredotočili na preučevanje zunajceličnih veziklov (ZV) v plazmi, ki predstavljajo lahko in neinvazivno dosegljiv vir biooznačevalcev. Cilj projekta je določiti razlike v izražanju epigenetskih označevalcev - miRNA iz EV in določiti spremembe v metabolitih pri štirih skupinah bolnikov (zdravljenih z duloxetinom oz. močno svetlobo oz. TMS oz. esketaminom), pri čemer bo vsaka skupina zajemala 50 bolnikov, ki jih bomo obravnavali pred in po zdravljenju. Drugi cilj projekta je identifikacija specifičnih metabolnih in miRNA podpisov značilnih za depresijo s primerjavo med posameznimi skupinami pacientov z depresijo (depresijo, ki ni rezistentna na zdravljenje in depresijo rezistentno na zdravljenje) in s kontrolno skupino (100 oseb). Pričakujemo, da bodo novi biooznačevalci, opredeljeni v tem projektu, pomagali pri usmerjanju učinkovitejšega zdravljenja depresije, ter da bi jih lahko uporabili tudi kot napovedne dejavnike odziva na zdravljenje, ki predstavlja ključni korak k prilagojenemu in učinkovitemu pristopu zdravljenja. Ker gre za bilateralni projekt, bi želeli poudariti še, da smo združili komplementarni ekspertizi dveh raziskovalnih institucij, torej metabolomiko, ki jo opravljajo na Inštitutu Ruđer Bošković, Hrvaška (v sodelovanju z Univerzitetno fundacijo San Pablo CEU, Španija) in epigenetiko na Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Prav tako imata vključeni zdravstveni ustanovi ekspertizo za različne pristope k zdravljenju, in sicer Univerzitetni bolnišnični center Zagreb, Hrvaška za BLT, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Slovenija za TMS in esketamin.