Družbeno-ekonomske posledice rakavih obolenj z vidika posameznika in družbe ter analiza vpliva pandemije covid-19

Rak je v Sloveniji in ostalem razvitem svetu velik javnozdravstveni problem. Zaradi naraščajoče incidence in čedalje boljšega izhoda zdravljenja bolnikov z rakom, neodvisno od stadija bolezni, lahko pričakujemo tudi naraščanje celotne prevalence bolnikov z rakom v Sloveniji. Vse več bolnikov z rakom se pozdravi, a jih v vsakdanjem življenju ovirajo telesne posledice bolezni in/ali zdravljenja, spremembe so zaznavne v duševnem ter socialnem funkcioniranju in v poklicni rehabilitaciji. Rak predstavlja pomembne družbeno-ekonomske posledice na ravni posameznika ter družbe, ki pa so v Sloveniji slabo raziskane. Finančni in družbeni položaj posameznika in družine ni odvisen samo od stroškov, ki nastanejo kot posledica bolezni in zdravljenja in niso pokrite s strani zdravstvene zavarovalnice, ampak tudi preko izpada dohodka, ki ga posameznik utrpi zaradi bolniške odsotnosti, izgube zaposlitve in nazadovanja v karieri. Diagnoza raka običajno povzroči dolga obdobja bolniške odsotnosti zaradi zdravljenja in funkcionalnih okvar. Bolniki z rakom občutijo subjektivne in objektivne finančne posledice raka, za kar se v literaturi uporablja izraz finančna toksičnost. Le-ta vpliva na kakovost življenja povezano z zdravjem, simptome bolezni, sodelovanja pri zdravljenju in preživetje. Obseg finančne toksičnosti zaradi raka pri slovenskih bolnikih ni poznan, prav tako ni znan njen vpliv na izhode bolezni in kakovost življenja. Rak ima tudi pomembne neposredne stroške za gospodarstvo in javne finance. Neposredno breme raka zaradi stroškov zdravljenja narašča, ki se je v Evropi med letoma 1995 in 2018 podvojilo. Naraščajo tudi izdatki zaradi bolniške odsotnosti ter pokojnin, ki so povezane z bolezenskimi razlogi za upokojevanje. Ti trendi bodo Slovenijo prizadeli še bolj kot druge države, saj je ena od treh držav v EU z najhitreje starajočim se prebivalstvom; povečuje pa se tudi delež kohort prebivalstva, ki so starejše od 50 let. Cilj multidisciplinarnega raziskovalnega projekta je analiza družbeno-ekonomskih posledic raka na treh različnih ravneh: na ravni posameznika (bolnik, družina, neformalni oskrbovalec), podjetja (delodajalec) in na makroekonomski ravni (zdravstvo, javne finance in širši družbeno-ekonomski vidiki). Poseben poudarek projekta je tudi analiza kratkoročnih in dolgoročnih učinkov pandemije koronavirusne bolezni 2019 (covid-19) na breme raka na vseh treh ravneh. Analiza bo temeljila na obsežnih uradnih populacijskih podatkovnih bazah ter primarni podatkih, ki bodo omogočili dodaten vpogled v problematiko in bolj natančno interpretacijo. Izhodišče projekta je v onkologiji z analizo rakavih obolenj s ciljem zagotovitve zmanjšanja tega bremena na posameznika in družbo. Ob tem se osredotoča na identifikacijo bremena raka na posameznika in njegovo družino preko analize vpliva raka na karierno pot posameznika in njegovo blaginjo (vključujoč materialno), s čimer se dotika predvsem trajnostnih ciljev dostojnega dela ter neenakosti, saj bo projekt pokazal na razlike v blaginji zaradi bremena raka in s tem na povečano neenakost (tudi glede na spol). Zaradi izračunov bremena za podjetja (izguba človeškega kapitala – npr. odsotnosti in nadomestne zaposlitve ter prezentizem; razlike v panogah in glede na regijo) in državo (javne finance) ter družbo v celoti (izguba človeškega kapitala z vidika produktivnega kapitala, izguba let življenja, breme za zdravstveno blagajno in breme za javne finance, bolniški stalež, prezgodnja umrljivost, prezgodnje upokojevanje, itd.), pa se projekt močno nasloni na tematike, ki so zajete v okviru razvoja podjetij, industrije ter gospodarske rasti. V letu 2020 je pandemija covid-19 pretresla globalno ekonomijo in zdravstveni sektor zaradi oskrbe bolnikov s covid-19, zato se projekt osredotoča tudi na vpliv pandemije covid-19 na dolgoročne posledice zapoznelo diagnosticiranega in zdravljenega raka ter s tem izgubljeno blaginjo posameznika in breme družbe.