Analiza izrednih ukrepov: Zaščita človekovih pravic in preprečevanje družbene škode v dobi nenehnih kriz

V zadnjih desetletjih smo bili priča, kako so vlade različne krizne situacije (npr. teroristične napade, naravne nesreče, nezakonite migracije, gospodarske krize in pandemijo) pogosto obravnavale kot eksistencialne grožnje javnemu redu in varnosti. V poskusih odprave takšnih groženj so se vlade pogosto zanašale na izredne ukrepe, ki so – v imenu ponovne vzpostavitve reda – vključevali začasen suspenz zakonskih omejitev in demokratičnih procedur. Zaradi pogostega zanašanja na izredno stanje v zadnjih letih so številni avtorji zatrdili, da je ta oblika vladavine postala »nova normalnost« v upravljanju naših družb. Z osredotočanjem na izredne ukrepe, sprejete za spopadanje s štirimi vrstami kriz – to je, pandemijo Covid-19, »vojno proti terorizmu«, »migracijsko krizo« in gospodarsko krizo – je namen te raziskave, po eni strani, raziskati kje in zakaj izredni ukrepi predstavljajo tveganje za človekove pravice in druge temeljne vrednote, ter, po drugi strani, ponuditi inovativne rešitve o tem, kako bolje uravnotežiti pozitivne in negativne vidike izrednih ukrepov. Ključni cilji raziskave so naslednji: (1) Izredni ukrepi in pandemija Covid-19. V tem delovnem sklopu želimo – prvič – podati pravno analizo ustavnosti vladnih odlokov, sprejetih za omejevanje širjenja virusa v Sloveniji, in po potrebi te odloke primerjati s podobnimi akti v drugih evropskih državah. Ugotoviti želimo, ali so bile izredne razmere izvedene v skladu s standardi človekovih pravic ali zlorabljene in nezakonito podaljšane za več časa, kot je bilo potrebno. Drugič, želimo pridobiti nova znanja o tem, kako je izredni regulativni odziv na krizo Covid-19 spodkopal ključna demokratična načela. In tretjič, preučiti želimo, kako so izredni ukrepi za omejitev virusa negativno vplivali na duševno zdravje starejših, mladine in zdravstvenih delavcev. (2) Izredni ukrepi v »vojni proti terorizmu.« Ta delovni sklop se bo osredotočil na proti-teroristične izredne ukrepe na mednarodni ravni, da bi preučil, kako so se ZDA izvzele iz mednarodnega pravnega okvira, tako da so redefinirale ali prezrle nekatere ključne koncepte v jus ad bellum in jus in bello. Poleg tega je namen raziskave proučiti, katere države, tako ameriške zaveznice kot tekmice, so sprejele podobne izredne proti-teroristične ukrepe kot ZDA in tako ustvarile širšo podporo novemu pravnemu režimu, ki je spodkopal obstoječi mednarodni red. (3) Izredni ukrepi in »migracijska kriza.« V tem delovnem sklopu, ki se bo osredotočil na to, kako so bili izredni ukrepi uporabljeni za preprečevanje nezakonitih migracij v Evropo, nameravamo oceniti potencial mednarodnega prava človekovih pravic, da omeji uporabo izrednih ukrepov držav EU, ko se soočajo s prihodom velikega števila migrantov. Na podlagi študije primerov, kot je odgovornost za človekove pravice držav EU, ko delujejo na svojih mejah ali na odprtem morju, bomo raziskali, kako daleč lahko gre mednarodno pravo človekovih pravic pri preprečevanju izvajanja suverenosti, ki ovira dostop do azilnih postopkov. (4) Izredni ukrepi v ekonomskih krizah. Ta delovni sklop bo najprej ponudil zgodovinsko analizo nekaterih ekonomskih kriz, da bi ugotovil, v kolikšni meri so krize in izredni ukrepi, ki so uporabljeni za njihovo reševanje, značilnost kapitalističnega sistema. Drugič, raziskali bomo vpliv izrednih ukrepov sprejetih med pandemijo Covid-19 na gospodarstvo. Zlasti bomo proučili, kako so ti izredni ukrepi vplivali na ekonomsko blaginjo najbolj marginaliziranih slojev družbe. Splošni cilj projekta je raziskati teoretične koncepte in prakse, povezane z izrednimi razmerami, zato da bi akademski skupnosti, odločevalcem in širši javnosti zagotovili priporočila o tem, kako bolje oceniti tveganja in koristi specifičnih izrednih ukrepov.