Umetnostna dediščina grofov Celjskih

Raziskovalni projekt Umetnostna dediščina grofov Celjskih bo omogočil prvo znanstveno predstavitev umetnostne dediščine ene najpomembnejših plemiških rodbin poznega srednjega veka v evropskem prostoru. Grofje Celjski, ki so leta 1436 pridobili celo knežji naziv, so se v zgolj sto letih povzpeli do ene vodilnih, najvplivnejših in najelitnejših plemiških dinastij. Kljub osupljivemu vzponu in izjemnemu vplivu v tedanji evropski politiki njihova umetnostna dediščina doslej še nikoli ni bila sistematično obravnavana in predstavljena. To veliko vrzel v znanstvenem raziskovanju grofov Celjskih bo zapolnil prav pričujoči projekt. Njegov cilj je dvojni. Projektna skupina bo ustvarila javno dostopno slovensko-angleško znanstveno spletno bazo s predstavitvijo najpomembnejših in na primarnih virih temelječih podatkov tako o profani kakor tudi o sakralni umetnostni dediščini grofov Celjskih. Hkrati bo objavljenih nekaj temeljnih študij o nekaterih najvidnejših spomenikih te rodbine. Realizacijo zastavljenih ciljev bodo omogočili doslej zapostavljeno povezovanje različnih ved, pritegnitev do sedaj še neuporabljenih zgodovinskih virov, sistematičen in celovit pristop k tematiki, inovativna znanstvena vprašanja in uporaba digitalne humanistike. Projektna skupina je sestavljena iz vodilnih raziskovalcev za obravnavano področje in je poleg tega interdisciplinarna, kar bo omogočilo celovito predstavitev umetnostnih spomenikov. Projekt bo vodila M. Oter Gorenčič, ki je po metodologiji ARRS najuspešnejša raziskovalka s področja umetnostne zgodovine v Sloveniji in se je v zadnjih letih uveljavila z več pomembnimi študijami o Celjskih. Preostalih pet raziskovalcev sestavljajo: vodilni slovenski in mednarodno uveljavljeni kastelolog, arhitekt in umetnostni zgodovinar I. Sapač, avtor več kot 30 monografij in vrhunski specialist za profano dediščino grofov Celjskih; zgodovinar medievist ter historični geograf in hkrati vodilni slovenski raziskovalec grofov Celjskih M. Kosi; ambiciozni umetnostni zgodovinar mlajše generacije G. Bence, ki se je uveljavil s pionirsko študijo o arhitekturi in stavbni plastiki grobne cerkve grofov Celjskih; zgodovinar iz Narodnega muzeja Slovenije T. Lazar, vodilna avtoriteta za področje vojaške zgodovine in oborožitvene tehnologije grofov Celjskih; in arheolog J. Krajšek iz Pokrajinskega muzeja Celje, matične ustanove za raziskave materialne dediščine grofov Celjskih. Del projektne skupine sta tudi tehnični sodelavec arhitekt in mlada raziskovalka umetnostna zgodovinarka. Projekt ima tudi mednarodni svetovalni odbor z uglednimi strokovnjaki s področja umetnostne zgodovine, zgodovine, stavbnih raziskav in arhitekture, ki projekt izjemno podpirajo, saj se zavedajo nujnosti izdelave takšne spletne baze. Ta bo izjemnega pomena za umetnostnozgodovinsko stroko širom po Evropi, saj bodo z njo omogočene številne nadaljnje raziskave poznosrednjeveške umetnostne dediščine plemiške elite v evropskem prostoru, hkrati pa tudi celovite primerjalne študije z umetnostno dediščino drugih elitnih evropskih rodbin, s katerimi so bili grofje Celjski v tesnih političnih in prek poročnih povezav tudi dinastičnih stikih. Grofje Celjski so poročne povezave vzpostavili s številnimi vodilnimi evropskimi vladarskimi dinastijami, med drugim z Luksemburžani, Anžujci, Habsburžani, Piasti in Jagielonci. Projektna skupina vidi velik potencial tudi v primerjalnih študijah z umetnostno dediščino nekaterih rodbin, ki v dosedanjih študijah primerjalno niso bile sistematično pritegnjene v obravnavo, mdr. Abensbergov, Frankopanov, Schaunbergov, Wallseejcev, a tudi savojskih grofov in burgundskih vojvod, saj obstaja nekaj doslej še neobjavljenih indicev o njihovih povezavah s Celjskimi. Zaradi vnovičnega natančnega pregleda že znanih arhivskih listin in vključitve doslej še neobjavljenih primarnih virov bodo rezultati projekta velikega pomena tudi za napredek raziskav o grofih Celjskih na področju zgodovinopisja.