Hrasti za gozdove in gozdarstvo v prihodnosti: Quercus robur versus Quercus petraea

Gozdovi so v ospredju naših prizadevanj za blažitev podnebnih sprememb in doseganje ciljev trajnostnega razvoja, da bi zagotovili trajnostno življenje na Zemlji. Vendar bo pričakovano povečanje pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih dogodkov skupaj z biotskim stresom vplivalo na rast in vitalnost dreves ter s tem spremenilo stabilnost in produktivnost naravnih in gospodarjenih gozdov. Poleg tega se bodo verjetno spremenila območja razširjenosti drevesnih vrst in sestava gozdov, kar bo vplivalo na svetovno ponudbo, povpraševanje in proizvodnjo lesa. Zato je poznavanje funkcionalnih in strukturnih lastnosti drevesnih vrst ter učinkov, ki jih imajo podnebne spremenljivke in odločitve o gospodarjenju z gozdovi na rast in razvoj dreves, ključni dejavnik pri ocenjevanju in ohranjanju trajnosti gozdov. Ta projekt se osredotoča na dve ekološko in gospodarsko pomembni vrsti hrasta zmernega pasu v Sloveniji: Q. robur in Q. petraea; njuno prihodnja razširjenost in potencial debelinske rasti. Za razjasnitev odnosa med podnebjem in rastjo obeh vrst je v prvem koraku potrebna zanesljiva identifikacija teh simpatričnih in hibridnih vrst. Zato je treba naše nacionalne podatke o morfoloških razlikah pregledati, jih podpreti z naprednimi genetskimi analizami in zbrati v skupni zbirki podatkov. Drugič, okoljski poskusi na mladih drevesih Q. robur in Q. petraea bodo razkrili podrobnejši funkcionalno-strukturni odziv vrst na enake naravne okoljske razmere (vključno z vplivi abiotskih in mikrobnih dejavnikov tal) med obnavljanjem, kritično fazo vzpostavljanja novega gozda. Ta del bo izveden v nižinskem hrastovem sestoju Krakovski gozd, kjer so v zadnjih letih redno poročali o upadanju in umiranju Q. robur. Zato sta ocena in primerjava dinamike rasti Q. robur in Q. petraea na tej ploskvi ključnega pomena za prihodnje napovedi razširjenosti obeh hrastovih vrst. Nazadnje bodo razpoložljiva oprema (eddy covariance stolp) v Krakovskem hrastovem gozdu in podatki o drevesnih branikah pridobljenih v tem projektu uporabljeni (1) za oceno delovanja gozda v različnih okoljskih razmerah in (2) za modeliranje prihodnjega potenciala rasti dreves in ekosistemske sekvestracije ogljika v ogroženih nižinskih sestojih Q. robur. Projekt bo organiziran v petih delovnih sklopih (DS), ki bodo zajemali vse načrtovane dejavnosti. Delovni sklop 5, namenjen upravljanju, obveščanju in razširjanju rezultatov projekta, bo podpiral vse delovne sklope, medtem ko so delovni sklopi 1-4 tematski: DS1: Orodja za določanje Q. robur in Q. petraea; DS2: Monitoring v odraslih hrastovih sestojih; DS3: Uspevanje mladih dreves v naravnih razmerah; DS4: Procesi ponora ogljika, integracija podatkov in modeliranje ter DS5: Projektno vodenje in diseminacija. Predlagana raziskava obsega pregled obstoječe literature in poenotenje obstoječih podatkov (tj. morfološke podatke za posodabljanje ključa za določanje drevesnih vrst, izbor lokacij), eksperimentalno delo (primerjava rasti mladih dreves Q. robur in Q. petraea v naravnih razmerah) in modeliranje (prihodnja uspešnost preučevanih hrastovih vrst v Sloveniji in s tem povezani ponori ogljika za preučevani ekosistem). Eksperimentalno delo bo razdeljeno na dva dela: (1) analiza odraslih hrastovih sestojev (DS1, DS2 in DS4) in (2) okoljski poskusi na mladih drevesih (DS3 in DS4). Predlagana raziskava je kompleksna in združuje najnovejše znanje različnih raziskovalnih skupin, ki proučujejo gozdne ekosisteme na različnih časovnih in prostorskih skalah in združujejo napredne in dobro razvite metodologije z različnih področij, tj. gozdne genetike, drevesne biologije, ekofiziologije, mikologije in dendroekologije. Uporabili bomo vse relevantne podatke in rezultate, pridobljene v preteklih študijah. Tako bomo maksimalno izkristili obstoječe znanje in rezultate ter jih povezali z novimi dognanji, s čimer bomo povečali kakovost rezultatov projekta.