Raziskovanje in spodbujanje prevzemanja vloge vratarjev sistema med slovenskimi učitelji v kontekstu posledic epidemije COVID-19

Otroštvo in mladostništvo sta razvojni obdobji, v katerih je potrebno posebno pozornost namenjati razvoju dobrega duševnega zdravja. Težave v duševnem zdravju se namreč običajno pojavijo v mladostništvu, samomor pa je med glavnimi vzroki smrti mladih; kljub spodbudnemu trendu upada količnika samomora v Sloveniji v zadnjih desetletjih, še vedno vsako leto beležimo povprečno okoli 10 samomorov mladostnikov v starostni skupini od 10 do 19 let. Otroci in mladostniki so torej zelo ranljiva skupina. Ker velik del časa preživijo v šolah, je smiselno v šolskem okolju izvajati intervencije za promocijo duševnega zdravja in preprečevanje samomora. Osnovnošolski in srednješolski učitelji imajo pri tem vlogo t.i. vratarjev sistema, saj imajo zaradi svojega rednega in tesnega stika z mladostniki možnost pri mladostnikih prepoznati znake stiske in ustrezno ukrepati. Pri tem se lahko čutijo bolj ali manj pripravljene ter kompetentne za prevzemanje te vloge; kar pa je lahko povezano z vplivom številnih dejavnikov – tako splošnih, kot tudi specifičnih, vezanih na posledice epidemije COVID-19. Predlagan projekt se osredotoča na pripravljenost in kompetentnost osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev za prevzemanje vloge vratarjev sistema. Namen projekta je raziskati vpliv različnih dejavnikov, ki imajo lahko pomembno vlogo pri tem, ter razviti prilagojeno intervencijo in jo evalvirati. Natančneje, v okviru projekta nameravamo sistematično pregledati obstoječe intervencije za učitelje kot vratarje sistema; preučiti vlogo splošnih in specifičnih dejavnikov, povezanih z pripravljenostjo in kompetentnostjo učiteljev za prevzemanje vloge vratarjev sistema; razviti in pilotno izvesti intervencijo za krepitev pripravljenosti in kompetentnosti učiteljev za prevzemanje te vloge, evalvirati učinek intervencije s pomočjo objektivne in subjektivne evalvacije ter pripraviti smernice za nadaljnjo izvajanje intervencije. Vključiti nameravamo okoli 200 osnovnošolskih oz. srednješolskih učiteljev, ki so v stiku z mladostniki zadnje triade 9-letne osnovne šole ter s srednješolskimi mladostniki. Izvedli bomo randomizirano kontrolirano študijo, kar pomeni, da bodo udeleženci naključno razporejeni v »skupino z intervencijo« ali »kontrolno skupino (čakalna lista)«. Na ta način bomo izključili možnost, da bi morebitne razlike med skupinama temeljile na razlikah v motiviranosti udeležencev. Udeleženci bodo izpolnili dva seta vprašalnikov; prvega v okviru osnovne raziskave, nato pa še v okviru evalvacije. Pri tem se bomo osredotočili na različne konstrukte, npr. kompetentnost in pripravljenost za prevzemanje vloge vratarja sistema kot primarni odvisni spremenljivki; ter subjektivno blagostanje, zadovoljstvo s šolsko klimo, stališča do težav v duševnem zdravju in iskanja pomoči, stigma glede samomorilnega vedenja, pandemska utrujenost, osebna prožnost, itd. kot napovedni dejavniki. Objektivno evalvacijo pilotno izvedene intervencije (izobraževanja za učitelje) bomo opravili s pomočjo analize razlik v stanju pred in po intervenciji, pri čemer bomo rezultate »skupine z intervencijo« primerjali z rezultati »kontrolne skupine (čakalna lista)«. Subjektivno evalvacijo bomo opravili z analizo odgovorov udeležencev na dodatna vprašanja o njihovih vtisih glede koristnosti intervencije. Predlagan projekt ima velik pomen za znanost in stroko, saj združuje empirično raziskavo z metodološko dodelanim raziskovalnim načrtom ter praktično pilotno izvedbo intervencije, ki bo podprta z obstoječimi znanji, obenem pa bo v projektu poudarek tudi na evalvaciji učinkovitosti intervencije. Rezultati projekta bodo tako doprinesli k razvoju znanosti v Sloveniji in v tujini, kot praktičen rezultat dela pa bodo na voljo tudi konkretne smernice za nadaljnje izvajanje intervencije na tem področju.