Vpliv novih podnebnih razmer na snežne plazove v Sloveniji

RAZISKOVALNA VRZEL: Snežni plazovi odsevajo kompleksne interakcije med topografijo, snežno odejo in meteorološkimi razmerami, to je geografskimi stalnicami (vrsta kamnin, oblikovanost površja, naklon, ekspozicija, plazovni nanosi) in spremenljivkami (pojavnost, vrsta in gostota rastlinstva, podnebne in vremenske razmere). V dosedanjih raziskavah smo analizirali vpliv geografskih stalnic na pojavljanje snežnih plazov v Sloveniji in v delu je preučevanje vplivov reliefnih dejavnikov. V tem projektu pa bomo naslovili snežne plazove kot naravno nesrečo, ki v alpskih pokrajinah poleg hudourniških poplav morda najbolje odseva geografsko spremenljivko, in sicer podnebje. Ekstremni snežni plazovi so zaradi podnebnih sprememb pogostejši. Podnebni dejavniki in snežna odeja so občutljivi na antropogeno pogojene spremembe podnebja, zato so ekstremni snežni plazovi odličen kazalnik »nove realnosti«, kjer prihaja do povečanja ekstremov in vzpostavljanja doslej manj znanih povezav. Na Kredarici (Julijske Alpe, Triglav, 2514 m) so od leta 1952 trikrat izmerili več kot 100 cm novega snega v 24 urah, vse v zadnjem desetletju. PRIČAKOVANI REZULTATI: V primerjavi s sosednjimi alpskimi državami je v Sloveniji vpliv podnebnih dejavnikov na snežno odejo in snežne plazove premalo preučen, čeprav se razmere precej razlikujejo od ostalih delov Alp zaradi vpliva zračnih mas iz Sredozemlja. Z monitoringom dolgoročnih podnebnih in kratkoročnih vremenskih razmer ter lastnosti snežne odeje bomo za Julijske Alpe in Karavanke raziskali, kako vplivajo na sneg, snežno odejo in snežne plazove. Poudarek raziskave bo na analizi meteoroloških podatkov za zadnja desetletja in s snegom ter plazovi povezanih podatkov, ki smo jih pridobili z lastnim monitoringom. V projektu bomo na primeru snežnih plazov na temelju meteoroloških opazovanj v zadnjih desetletjih na lokacijah Kredarica (Julijske Alpe, od 1952) in Zelenica (Karavanke, od 2012) raziskali nove povezave med geografskimi spremenljivkami, kot so vremenski dejavniki, in snežnimi plazovi. Vpliv podnebnih sprememb na snežne plazove bomo ovrednotili z dendrokronološkimi analizami, ki jih bo izdelala partnerska ustanova. Projekt ima upravljavske implikacije, saj prihaja v zadnjem času do večje uporabe mehkih, negradbenih ukrepov, med katerimi izpostavljamo s podatki podprto upravljanje. Pomemben del je spremljanje in analiza vremenskih in snežnih razmer, kar naslavljamo s tem projektom. Raziskava bo omogočila boljše napovedi in pravočasna opozorila, izboljšala prostorsko načrtovanje, dvignila splošno in posebne ravni upravljanja s tveganji zaradi naravnih nesreč.