Sindikati in trajnostni prehod: pričakovanja in paradoksi (S-TP)

Okoljski in družbeni problemi, ki zadevajo današnjo globalno družbo, so v veliki meri odraz modelov prekomerne množične proizvodnje in potrošnje, ki temeljijo na izkoriščanju (okoljskih) virov, zato jih je treba nadomestiti z družbeno in okoljsko uravnoteženimi mehanizmi, ki prispevajo k odgovorni in trajnostni potrošnji in proizvodnji. V zadnjih nekaj desetletjih je ustvarjanje in uporaba blaga in storitev na način, ki je ‘prijazen do narave in delavcev’, postalo ključno na nacionalni, mednarodni in celo globalni ravni, kar je vplivalo na pozicioniranje trajnostne potrošnje in proizvodnje kot prednostne naloge v mnogih institucijah (npr. UNEP, Evropska komisija, itd.). Kljub temu, da so sindikati formalni deležnik v trajnostnem prehodu, je njihova vloga pri tem teoretično in empirično premalo preučena. Praksa kaže, da sindikati tudi niso prepoznani kot ustrezni partnerji v institucionalnih dialogih o trajnostni potrošnji in proizvodnji, predvsem zaradi zgodovinske ločnice med „tradicionalnimi“ vprašanji sindikatov (delovni pogoji, zaposlitev, plače in delavske pravice) ter novimi politikami in predpisi o podnebnih spremembah, ki lahko predstavljajo nevarnost za obstoječa delovna mesta. Posledično so sindikati obravnavani kot protislovne organizacije, ki se soočajo z dilemo “socialna pravičnost ali okolje”, pa tudi s konfliktom “kratkoročni interesi ali dolgoročni cilji”, kar še dodatno otežuje njihove možnosti za sodelovanje v trajnostnih prehodih. Kljub temu je pri obravnavi trajnostne potrošnje in proizvodnje ključno, da upoštevamo delovanje sindikatov kot odločilnih akterjev v trajnostnem prehodu (dejansko predstavljajo delavce skozi demokratično predstavniško strukturo), kar bo tudi glavni poudarek našega projekta. Glavni cilj projekta bo analizirati, ali in kako je (bilo) delovanje sindikatov vzpostavljeno v okviru kompleksnih in večplastnih problemov, povezanih s trajnostnim prehodom. Prvič, naše analize bodo poskušale ugotoviti kako se vključenost sindikatov v trajnostni prehod razlikuje po EU. Ta vidik bo dopolnjen z raziskovanjem, kako se sindikati v Sloveniji vključujejo v trajnostni prehod, s kakšnimi napetostmi in izzivi se soočajo in kako jih rešujejo (varstvo okolja/ustvarjanje delovnih mest/pričakovanja delavcev). Poleg tega bomo na projektu ocenili tudi vidike in stališča delavcev o vlogi in dejavnostih sindikatov pri obravnavi trajnostne potrošnje in proizvodnje ter okoljskih vprašanj. Projekt bo prispeval k razvoju znanstvenega področja na več načinov, s/z: 1) teoretično in empirično izvirnostjo, ki bo prispevala dragocena teoretična in empirična spoznanja o vlogi sindikatov pri trajnostnem prehodu in napetostih, s katerimi se soočajo; 2) metodološko inovativnostjo, ki bo temeljila na uporabi transformativne mešane metode za preučevanje raziskovalnega problema z različnih zornih kotov ter uporabi kvalitativnih in kvantitativnih metod (npr. napredna analiza sekundarnih podatkov, vključno z numeričnimi podatki, pridobljenimi iz baz podatkov, kvalitativna primerjalna analiza “fuzzy set” (fsQCA), kvalitativna vsebinska in diskurzivna analiza, multivariatna analiza in modeliranje strukturnih enačb); 3) empirični prispevki, ki bodo oblikovani v praktične implikacije, vključno s priporočili za oblikovanje politik; 4) (inter)nacionalnim značajem projekta, ki združuje znanja in veščine domačih in mednarodnih raziskovalcev (obsežno znanje o sindikatih, trajnosti, družbeni odgovornosti in organizacijah – Fakulteta za družbene vede, ter makro trajnostnih vprašanjih in naprednih metodoloških pristopih – Inštitut za ekonomska raziskovanja), ki imajo bogate izkušnje s priporočili najboljših praks za menedžment in politike ter diseminacijo skozi strokovne/izobraževalne prakse, hkrati pa tesno sodelujejo z združenji sindikatov na nacionalni ravni in ravni EU ter z uglednimi raziskovalci iz tujine; 5) diseminacijo in deljenjem rezultatov z znanstveno javnostjo in 6) zagotavljanjem javne dostopnosti podatkov iz raziskave.