Učinki pandemije COVID-19 na šolanje, učitelje in učence: Dobro počutje/blagostanje, poučevanje in učenje

Glavni namen projekta je raziskati učinke pandemije COVID-19 na psihološko, socialno in čustveno počutje učencev in učiteljev osmih razredov v Sloveniji. V projektu bodo uporabljeni podatki, zbrani v Mednarodni raziskavi motenj izobraževanja v času epidemije (angl. Response to Educational Disruption Survey; REDS) (Meinck idr., 2022), ki sta jo izvedli Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih učinkov (angl. International Association for the Evaluation of Educational Achievement; IEA). REDS je mednarodna raziskava, ki se je izvajala v letih 2020 in 2021 v 11 izobraževalnih sistemih, tudi v Sloveniji. Glede na pereča vprašanja, ki jih je pandemije vzbudila v šolstvu in šolskih procesih, je sekundarni namen projekta raziskati težave ter vire, ki so jih šole in učitelji iskali za njihovo reševanje, in strategije spoprijemanja, ki so jih uporabili za prilagoditev pouka. Doslej tudi ni znano, kako dobro so se slovenski učenci v času pandemije učili, sočasno z njihovo socialno izolacijo. Raziskovanje sprememb v učnem uspehu med zaprtjem je tako tretji namen projekta. To sicer ni prva študija na to temo v slovenskem izobraževalnem sistemu, je pa prva, ki zagotavlja podatke na reprezentativnih vzorcih šol, učiteljev in učencev. Izolacija in odtujenost od šole in prijateljev ima lahko v otroštvu in mladostništvu dolgoročne posledice na duševno zdravje. Politične odločitve o načinu zapiranja šol in učenja na daljavo so se med državami zelo razlikovale. Vendar ni znano, kako obsežni so bili ti problemi, tako z okrnjenim duševnim zdravjem učencev in učiteljev, kot s trendi v dosežkih učencev ter poročanih težavah šol in učiteljev v Sloveniji, saj v Sloveniji o teh temah ni bila izvedena nobena celovita empirična študija. Zato so cilji projekta naslednji: 1. Ugotoviti, katere so najpogostejše psihološke, socialne in čustvene težave, s katerimi so se učenci in učitelji iz Slovenije soočali med zaprtjem šol. 2. Ugotoviti, katere težave so najbolj pereče za šole in učitelje pri zagotavljanju visokokakovostnega poučevanje in učenja med zaprtjem šole. 3. Oceniti, v kolikšni meri učitelji zaznavajo spremembe v dosežkih učencev, in raziskati, kako učenci zaznavajo svoje učenje med zaprtjem šole. 4. Oceniti, kako je slovenski izobraževalni sistem pripravljen na morebitno zaprtje v prihodnosti ter poučevanje in učenje na daljavo - s poudarkom na duševnem zdravju in akademskih izzivih. Podatkovna baza raziskave REDS 2021 je zelo sveža in nam lahko omogoči vpogled v omenjena vprašanja, ki niso aktualna le za bližnjo prihodnost, temveč tudi za prihajajoča leta, zaradi drugih možnih groženj. Zato so tovrstne raziskave izredno potrebne. Razpoložljivost slovenske podatkovne zbirke REDS omogoča doseganje ciljev projekta in zagotavlja podatke za oblikovalce politik, za pripravo strategije upravljanja dobrega počutja v času zaprtja šol ter za organizacijo in izvajanje poučevanja in učenja v morebitnih prihodnjih kriznih razmerah. Projektna skupina bo interdisciplinarna, z glavnim poudarkom na izobraževanju in raziskovanju na področju izobraževanja, v njej pa bodo sodelovali mladi in priznani raziskovalci, od asistentov do znanstvene svetnice, dva člana sta tudi univerzitetna profesorja. Njihova izobrazba in reference so pretežno s področij pedagoškega in psihološkega raziskovanja, pa tudi raziskovalne metodologije in sociologije (izobraževanja) ter političnih ved - vedno s poudarkom na izobraževanju. Ena od članic projekta je bila del delovne skupine za Evalvacijo nacionalnega programa za duševno zdravje (2018) in vodja raziskovalnega projekta ""Razvoj modela nacionalne mreže služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov"". Predlagani projekt naj bi imel tudi dolgoročni politični učinek - ena od članic projektne skupine je vključena v pravkar ustanovljeno skupino za reformo izobraževalnega sistema v Sloveniji (podskupina za obvezno izobraževanje).