Digitalna preobrazba zdravstva in socialnega varstva: Sprejemanje in poznavanje tehnologij med pomembnimi profili prihodnosti

Področje zdravstva in socialnega varstva prehaja skozi pomembne spremembe, ki jih prinaša digitalna preobrazba. Uporaba nabora novih tehnologij, pod skupnim imenom ""Welfare Technology"" (WT), postaja nuja za delavce v zdravstvu in socialnem varstvu (DZSV), pri čemer je njihovo dojemanje in sprejemanje WT odvisno predvsem od znanj in usposabljanj, ki so jim na voljo. Študije kažejo, da formalni izobraževalni programi študentom ne dajo nujno dovolj veščin in znanj o WT, ki jih ti kasneje potrebujejo pri svojem delu. V prihodnjih letih bo pomanjkanje ustrezno usposobljenih DZSV v Sloveniji še bolj izpostavljeno v luči nedavno sprejetega Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDO), ki vključuje tudi uvajanje WT. Vse več znanstvenih dognanj kaže, da lahko priporočilo s strani DZSV bolnike in prejemnike oskrbe spodbudi k uporabi WT. Kot pomembni motivatorji za uporabo, lahko DZSV znatno prispevajo k (ne)uspešnosti uvajanja novih tehnološko-podprtih storitev. Kljub temu pa obstaja le malo študij, ki bi empirično preučevale njihovo sprejemanje WT. Glavni cilj projekta je sociološka obravnava kompleksnih vprašanj, povezanih s sprejemanjem WT (tj. teleoskrbe, telezdravja in socialne robotike) med DZSV in bodočimi DZSV. Na osnovi obstoječih modelov sprejemanja tehnologije in z uporabo raziskave mešanih metod in triangulacije, bo(do) v projektu: • razvit socio-tehnični okvir sprejemanja WT, ki bo empirično preverjen. • raziskana vrzel v znanju o WT in potrebe po novih znanjih s področja WT na ravni formalnega univerzitetnega izobraževanja med DZSV in študenti – bodočimi DZSV. • pregledani obstoječi merski instrumenti za merjenje stališč do sprejemanja ter tehnoloških in kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na sprejemanje WT med DZSV (medicinske sestre, socialni delavci in socialni gerontologi) in bodočimi DZSV (študenti zdravstvene nege, socialnega dela in socialne gerontologije). Razvit bo merski instrument, ki bo uporabljen v nacionalni anketni raziskavi. • z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih podatkov preverjeni odnosi med izmerjenimi spremenljivkami. • empirično preverjena veljavnost konceptualnega modela sprejemanja WT. Oblikovane bodo smernice za (1) uvajanje WT v dolgotrajno oskrbo (DO) in (2) uvajanje vsebin o WT v univerzitetne študijske programe. Projekt obravnava teme, ki so izjemno pomembne za družbene vede in naslavljajo nacionalne in globalne družbene izzive v okviru cilja SG3 – zdravje in dobro počutje, ki je eden od ciljev trajnostnega razvoja znotraj Agende 2030, ki jo je pripravila Organizacija združenih narodov. Posebej se projekt osredotoča na področje DO, na katerem se Slovenija sooča z mnogimi izzivi, ki ostajajo nerešeni že desetletja. Projekt bo (1) zapolnil konceptualne vrzeli in vrzeli v znanju, (2) spodbudil slovenske zakonodajalce in izvajalce ZDO k uporabi empiričnih spoznanj v praksi in (3) motiviral visokošolske ustanove, ki izobražujejo bodoče DZSV, k zapolnitvi vrzeli v vsebinah o WT. Projekt vključuje tudi preučevanje doslej slabo raziskane skupine WT – socialno robotiko. Projektna skupina ima bogate izkušnje iz sodelovanja v projektih s področja DO, neformalne oskrbe, zdravstva, teleoskrbe in telezdravja ter kvalitativnih in kvantitativnih metod. Poleg tega projektni partner, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, slovi po raziskovalni odličnosti in razvojnih dosežkih, ki pomembno prispevajo k razvoju in napredku zdravstvene nege. Kakovost projekta bo temeljila tudi na dolgoletnem sodelovanju projektne skupine s ključnimi deležniki na področju DO v Sloveniji in na sodelovanju s priznanimi tujimi strokovnjaki, ki so tudi člani znanstvenega posvetovalnega odbora projekta: University of Jyvaskyla, INRCA, Vilans, TU Wien, Robert Gordon University. Projekt podpira tudi generalna direktorica NET4Age-Friendly, mreže raziskovalcev iz 44 držav, ki v projektu vidi pomembno pridobitev za mrežo.