Projekti / Programi
YO-VID22: Blagostanje in podporne strukture mladih v času pred, med in po pandemiji COVID-19
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
mladina, Covid-19 pandemija, blagostanje, podporne strukture, Slovenija, Hrvaška
Organizacije (1)
, Raziskovalci (8)
2565 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
06133 |
dr. Vesna Godina Vuk |
Antropologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
1.581 |
2. |
25609 |
dr. Rudi Klanjšek |
Sociologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
319 |
3. |
30589 |
dr. Suzana Košir |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
275 |
4. |
31631 |
Danijela Lahe |
Sociologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
152 |
5. |
56180 |
dr. Monika Lamot |
Sociologija |
Raziskovalec |
2022 |
59 |
6. |
22637 |
dr. Miran Lavrič |
Sociologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
374 |
7. |
27801 |
dr. Andrej Naterer |
Antropologija |
Vodja |
2022 - 2025 |
268 |
8. |
57256 |
Minea Rutar |
Sociologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
32 |
Povzetek
Vpliv pandemije Covida-19 in njegovih številnih potencialnih stresnih dejavnikov, tveganj ter izzivov za psihosocialni razvoj in dobro počutje mladih, je v zadnjem času predmet velikega zanimanja in razprav med znanstveniki, oblikovalci politik ter širšo javnostjo. Kljub temu je malo študij, ki preučujejo možne učinke ne-normativnih razvojnih izkušenj mladih, ki so jih doživeli zaradi pandemije, z neposredno primerjavo stanja pred, med in po pandemiji. Ob tem je večina študij, ki se je dotikala podobne tematike, opravljena zgolj med adolescenti (Hafstad et al, 2021., Andreas & Brunborg, 2021 ). Predlagana raziskava, ki se osredotoča predvsem na dobrobit mladih v Sloveniji in na Hrvaškem, bo gradila na edinstveni priložnosti ponovne uporabe instrumentov za merjenje različnih vidikov blagostanja mladih in razvojno pomembnega družbenega okolja v obdobju pred pandemijo (leta 2018), kar bo omogočalo bolj zanesljivo oceno obsega vplivov pandemije na mlade. Študija bo temeljila na pristopu mešanih metod in bo združevala kvantitativne (anketa in analiza sekundarnih podatkov) ter kvalitativne (poglobljeni intervjuji, fokusne skupine in analiza vsebine) metode. Takšen pristop bo omogočil vpogled v delovanje različnih razvojno pomembnih struktur socialne podpore (družina, vrstniki, izobraževalne ustanove, socialne službe, mladinska društva in organizacije civilne družbe), ter kakšno vlogo so te strukture imele pri blaginji mladih pred, med in po pandemiji. To bo ustvarilo trdno osnovo za razumevanje mehanizmov ugotovljenih sprememb v počutju mladih. Takšno razumevanje ni ključno le iz znanstvenega vidika, temveč zagotavlja tudi trdno podlago za opredelitev potencialno najučinkovitejših ukrepov politike na nacionalni in širši evropski ravni. Ob tem meddržavna primerjava med Hrvaško in Slovenijo, ki bi lahko pripeljala do podobnih zaključkov, lahko še dodatno podpre univerzalnost mehanizmov pandemičnih učinkov, razlike v ugotovitvah pa lahko podajajo posebnosti posamezne države, ki jih je treba upoštevati pri ustvarjanju podpornega okolja in intervencij za izboljšanje blaginje mladih v kateri koli državi.