Dolgotrajni covid kot zapuščina pandemije: psihološki simptomi, psihosocialni dejavniki in posledice

Pandemija covida-19 je za posameznike pomenila velik kroničen stres, pri tistih, ki so preboleli covid-19, pa se lahko pojavljajo še dodatne posledice, med njimi dolgotrajni covid ali t. i. post-akutne posledice covida-19 (angl. post-acute sequelae of covid-19, v nadaljevanju PASC). Kot kaže, je PASC posledica pandemije, ki bo nekatere spremljala še dobršen čas po njenem izteku, zato je pomembno, da ga temeljito preučimo, ugotovimo, v čem se razlikuje od posledic pandemije pri posameznikih, ki covida-19 niso preboleli, prepoznamo optimalne načine njegove obravnave in razvijemo intervencije oz. podporne ukrepe za posameznike, ki se z njim soočajo. PASC se pojavi pri 5 do 20 % obolelih za covidom-19, med najpogostejšimi simptomi pa so poleg telesnih (npr. kašelj, zasoplost, utrujenost, slabo počutje po naporu, bolečine v prsih, bolečine v sklepih) tudi psihološki (npr. depresija ali druge motnje razpoloženja, kognitivna disfunkcija). Simptomi PASC pomembno zmanjšujejo kakovost življenja in omejujejo funkcionalno sposobnost oseb na različnih področjih, še posebej na področju dela. Številni avtorji in organizacije opozarjajo na pomanjkanje raziskav o PASC in podpornih sistemov za tiste, ki se s PASC soočajo. Razumevanje dolgotrajnega stanja po akutni fazi covida-19 in njegovih posledic za posameznikovo delovanje je predpogoj za postavitev ustrezne diagnoze in vzpostavitev sistemov na različnih področjih in ravneh delovanja družbe za podporo in pomoč osebam s PASC. Namen predlaganega projekta je (i) opisati psihološke simptome PASC na različnih področjih delovanja (kognitivnem, čustvenem, motivacijskem), preučiti, kako se psihološki simptomi povezujejo s fizičnimi simptomi PASC in kako se razlikujejo od splošnih populacijskih odzivov na pandemijo, (ii) identificirati psihološke in socialne dejavnike tveganja in varovalne dejavnike PASC, (iii) preučiti posledice PASC za funkcionalno sposobnost in kakovost življenja oseb s PASC ter odzive socialne okolice in socialno oporo osebam s PASC in (iv) na podlagi pridobljenih empiričnih spoznanj opredeliti možne pristope k sekundarni in terciarni preventivi PASC v Sloveniji. V predlaganem projektu bomo tako razvili celovit psihosocialni model simptomov, dejavnikov in posledic PASC in na njegovi osnovi oblikovali smernice za psihodiagnostiko, psihološko obravnavo in podporne ukrepe osebam s PASC. Zastavljena raziskovalna vprašanja bomo naslovili z izvedbo empiričnih raziskav, v katerih bomo uporabili različne raziskovalne načrte in metode, kar bo prispevalo k bolj celovitemu vpogledu v psihološko simptomatiko PASC in njene povezave z različnimi dejavniki in posledicami ter k večji kredibilnosti naših zaključkov. Uporabili bomo tako presečni kot vzdolžni raziskovalni načrt, kar nam bo omogočilo zaključevanje o vzročno-posledičnih odnosih med preučevanimi spremenljivkami. Rigorozne kvantitativne metode raziskovanja bomo dopolnili s kvalitativnimi metodami, ki omogočajo bolj poglobljen vpogled v posameznikovo subjektivno doživljanje PASC. Veljavnost mer samoporočanja bomo preverili s sočasno uporabo objektivnih testov kognitivnih zmožnosti. Predlagani projekt bo celovito in na reprezentativnem vzorcu proučil psihološke vidike PASC, kar po nam znanih podatkih predstavlja prvo tovrstno raziskovalno prizadevanje. Poglobljeni in veljavni zaključki bodo predstavljali temelje za razvoj programov preventive oz. smernic za psihodiagnostiko, klinično obravnavo in psihološke intervencije. Tako bo imel predlagani raziskovalni projekt pomemben prispevek ne le k znanosti, ampak tudi k stroki, saj bodo smernice omogočale sistematično psihološko obravnavo oseb, ki doživljajo simptome PASC, delodajalcem pa bodo ponudile izhodišča za oblikovanje ustreznih prilagoditev delovnih zahtev osebam s PASC.