Projekti / Programi
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
eritrocitoza, genetska diagnostika, sekvenciranje naslednje generacije (NGS), funkcionalna analiza, modeliranje bolezni
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
332
|
6.255
|
5.613
|
16,91
|
Scopus |
347
|
7.087
|
6.353
|
18,31
|
Organizacije (4)
, Raziskovalci (19)
0381 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
18622 |
dr. Nataša Debeljak |
Biokemija in molekularna biologija |
Vodja |
2022 - 2025 |
260 |
2. |
18529 |
Dubravka Germ |
|
Tehnični sodelavec |
2022 |
0 |
3. |
21395 |
dr. Petra Hudler |
Medicina |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
174 |
4. |
51963 |
dr. Aleša Kristan |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
55 |
5. |
56259 |
Ajda Kunčič |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2025 |
38 |
6. |
36486 |
dr. Pia Pužar Dominkuš |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2022 |
47 |
7. |
22459 |
dr. Tadeja Režen |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
279 |
8. |
37411 |
dr. Jana Tomc |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
26 |
0312 Univerzitetni klinični center Ljubljana
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
50642 |
dr. Saša Anžej Doma |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
143 |
2. |
18992 |
dr. Martina Fink |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
129 |
3. |
54877 |
Jurka Klun |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
6 |
4. |
23818 |
dr. Tadej Pajič |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
190 |
5. |
23126 |
dr. Irena Preložnik Zupan |
Onkologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
442 |
6. |
54878 |
dr. Sandra Šućurović |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
23 |
0481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
16361 |
dr. Tanja Kunej |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
983 |
3787 KEMOMED, d.o.o., svetovanje, trgovina in trženje
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
54557 |
Simon Fekonja |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
0 |
2. |
54558 |
Vesna Kokondoska Grgich |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
22 |
3. |
50389 |
Rok Količ |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
27 |
4. |
50388 |
Andrej Vuga |
Kemija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
0 |
Povzetek
V sklopu projekta Genetska osnova eritrocitoze v Sloveniji (GenEry) bomo odgovorili na trenutno nepopolne diagnostične potrebe za redko podedovano hematološko bolezen, prirojeno eritrocitozo. Več kot 30% bolnikov v EU ni opredeljenih, tudi v Sloveniji, pri ostalih pa je stanje še vedno označeno kot idiopatsko.
Eritrocitoza je hematološko stanje s povečano maso eritrocitov in posledično povečano ravnjo hematokrita in hemoglobina. Vzrok bolezni je posledica dednih ali pridobljenih mutacij ali kompenzacijski mehanizem pri nekaterih kroničnih boleznih (srce, pljuča, ledvice itd.). Klinični znaki bolezni pogosto ostanejo spregledani, dokler se ne pojavijo trombotični zapleti ali smrt. Hitra in natančna diagnoza je zato ključnega pomena. Genetski vzrok eritrocitoze je lahko policitemija vera ali prirojena (družinska) eritrocitoza. Policitemija vera je najpogostejša pridobljena eritrocitoza, analizo mutacij JAK2 v Sloveniji opravljamo rutinsko. Prirojena eritrocitoza ima heterogeno gensko ozadje, zaradi česar je diagnoza težavna. Vzrok je lahko mutacija v genih vključenih v zaznavanje ravni kisika v krvi (VHL, EGLN1, EPAS1, EPO), prenos signala eritropoetina (EPOR, JAK2) ali uravnavanje afinitete hemoglobina na kisik (HBA1, HBA2, HBB, BPGM, PKLR). V okviru Evropskega konzorcija za prirojeno eritrocitozo genetsko diagnosticirajo le sedem od 21 genov trenutno povezanih s prirojeno boleznijo. Uporabljajo klasično vendar dolgotrajno analizo zaporedja po Sangerju. Zaradi slabe diagnostične opredelitve bolezni je otežena opredelitev zdravljenje, zato zdravniki nimajo enotnih smernic glede izbire zdravljenja (nizki odmerek aspirina, venepunkcija, JAK2 zaviralci, ipd.).
V okviru projekta bomo uporabili holistične NGS diagnostične rešitve, s katerimi bomo posodobili diagnostični algoritem in se osredotočili na odkrivanje novih mehanizmov bolezni. Razvoj NGS za diagnozo prirojene eritrocitoze bo omogočil hitrejšo in cenejšo analizo bolnikov in sočasno analizo vseh ciljnih regij / genov v enem testu. Projekt vključuje 5 delovnih sklopov (DS), ki se osredotočajo na diagnostični kot tudi klinični vidik bolezni. V okviru DS1 bomo opredelili etiološke podatke o bolezni v slovenski populaciji ter posodobili trenutni diagnostični algoritem. DS2 se bo osredotočil na razvoj klasične analize zaporedja po Sangerju ter novega NGS diagnostičnega pristopa. Analizirali bomo ciljno izbrane gene predhodno povezane z boleznijo ter nov določene gene, vključno z eksonskimi, intronskimi in regulatornimi regijami. DS3 je namenjen razumevanju funkcionalnega vpliva in molekularnega mehanizma novo odkritih genskih variant in pripravo posodobljenega modela bolezni. V okviru DS4 bomo zasnovali in potrdili uporabo NGS za raziskovanje eritrocitoze. Poleg tega bomo razvili dodatne preproste in hitre genetske teste za potrditev najpogosteje odkritih genetskih variant. Namen DS5 je vodenje in diseminacija projekta.
Izboljšana, cenejša in hitrejša diagnoza, razvita v okviru našega projekta, bo omogočila boljše razumevanje mehanizmov bolezni ter hitrejšo opredelitev bolnikov. S tem bo omogočen izbor najboljšega zdravljenja za posamezne podskupine bolnikov (personalizirana medicina).