K ZDRAVJU NARAVNANO VEDENJE KOT KREATOR TRAJNOSTNEGA RAZVOJA GRAJENEGA OKOLJA

V projektu izhajamo iz vedenjskih determinant posameznikove umeščenosti v prostor in okolje. Osredotočimo se na k zdravju naravnane vedenjske dejavnike. Slednje prepoznamo kot kreatorja trajnostno grajenega prostora. Pomen tega inovativnega pristopa lahko pripomore k reševanju problemov, ki jih v zadnjih dveh letih razkriva pandemija COVID-19. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da k zdravju naravnano vedenje izvira iz osebnostnih lastnosti, prepričanj, motivov, vrednot, zaznav in drugih kognitivnih elementov, vzorcev vedenj ter navad, ki se nanašajo na zdravje. Slednje, k zdravju naravnano vedenje pa oblikuje percepcijo zdravja in dobrega počutja posameznikov in populacij. Navedeno proučujeta vedenjska in zdravstvena psihologija, ki sta temelj trajnostne psihologije, slednja pa je tesno povezana z družbeno-ekonomskim napredkom, ki vodi k izboljšanju življenjskega standarda in dobremu počutju ljudi. Pri tem razumemo dobro počutje kot sinonim za srečo, kakovost življenja, vse povezano z zdravjem, udobjem in zadovoljevanjem bivalnih potreb. Zadovoljstvo povezujemo z individualno percepcijo, omejeno na sprejemanje okoljskih razmer, medtem ko zdravo vedenje razumemo kot sinonim za preprečevanje stresorjev in omejevanje škodljivih vplivov. Po drugi stani pa so se, v domeni grajenega okolja, vrednote in prepričanja o tem, kako lahko prostorske in okoljske kvalitete vplivajo na dobro počutje, spreminjale in poudarjale potrebo po večji jasnosti, vlogi, pomenu, prispevku in proučevanju medsebojnih odnosov številnih dejavnikov. Iz navedenega razvijamo osnovno raziskovalno idejo. Zato nas prvenstveno zanima iskanje odgovorov na vprašanja, kateri so tisti dejavniki k zdravju naravnanega vedenja, ki lahko v svojih razsežnostih ključno kreirajo večdimenzionalne (družbene, okoljske, ekonomske vidike) spremembe v grajenem okolju in hkrati sprejemajo trajnostna razvojna tveganja in njihove spremembe (mutacije). Z raziskavo uvajamo novo paradigmo v tem, kako razmišljamo o grajenem okolju. Da ustvarimo okvir za razmišljanje o tem, si izposodimo Maslowovo teorijo hierarhije potreb, ki nakazuje, da moramo po hierarhiji najprej zadovoljiti svoje osnovne zahteve za življenje na dnu piramide (dihanje, hrana, voda itd.), preden se premaknemo po piramidi navzgor, da bi stremeli k našim višjim željam po užitku, ljubezni, varnosti, lastni vrednosti in ustvarjalnosti. To hierarhijo reinterpretiramo kot hierarhijo okoljskih izkušenj s poudarkom na k zdravju naravnanemu vedenju. Na najnižji ravni je cilj prepoznati to vedenje, ki je podlaga za smernice k kreiranju trajnostno grajenega okolja. Na samem vrhu piramide je ideja o dobrem počutju, kot posledica tako ustvarjenega grajanega okolja, ki podpira naše fizično, socialno in čustveno zdravje, naše kognitivne funkcije in produktivnost. Primer je pandemija COVIC-19. Posledice, ki jih že pušča pandemija COVID-19, bodo še posebej dolgoročno odsevale v duševnem in telesnem zdravju prav prebivalcev urbanih okolij. Zato bo naš projekt v prvi vrsti usmerjen v razvijanje interdisciplinarnih urbanističnih modelov, s pomočjo katerih bi čimbolj zajezili posledice pandemiji COVID-19 podobnih vplivov. Na podlagi prepoznanih ključnih dejavnikov k zdravju naravnanega vedenja bi kreirali model trajnostnega razvoja grajenega okolja (npr. v post pandemičnem obdobju). Za razliko od večine obstoječih raziskav, ki iz obstoječega urbanega okolja, izluščijo dejavnike, ki pripomorejo k zdravju usmerjenemu vedenju, je inovativnost te raziskave reinterpretiran oz. obrnjen pristop, torej k zdravju naravnano vedenje prepoznamo kot glavnega kreatorja trajnostnega razvoja grajenega okolja. V predlaganem projektu se temu problemu posvečamo z vso raziskovalno pozornostjo in ga načrtujemo skozi interdisciplinarni pristop, v katerem sodelujejo pretežno raziskovalci s področja urbanizma, psihologije in metodologije.