Zapuščinski inventarji družbenih elit na Štajerskem v zgodnjem novem veku

Predlagani podoktorski raziskovalni projekt bo raziskal štajerske plemiške rodbine na Slovenskem v obdobju zgodnjega novega veka. Tovrstnih raziskav v slovenski historiografiji izrazito primanjkuje in so zato nujno potrebne. Raziskave bodo primarno potekale na podlagi obravnave zapuščinskih inventarjev, dokumentov pravne narave, ki so se pri dosedanjih raziskavah plemiških genealogij in materialne kulture izkazali kot zelo uporaben in zanesljiv kulturno-zgodovinski vir. Prostorski okvir raziskave predstavlja glede na historično delitev ozemlje slovenske Štajerske. V času, ki ga bo obravnaval ta projekt, je to bila Spodnja Štajerska, južna tretjina habsburške vojvodine Štajerske. Časovni okvir predlagane raziskave predstavlja obdobje med 16. in 18. stoletjem, pri čemer bo poudarek na 17. in 18. stoletju, saj je največ ohranjenih zapuščinskih inventarjev iz tega časa. Plemiške rodbine so v tem obdobju pomembno zaznamovale ta prostor tudi iz umetnostnega vidika. Primarno bo v okviru projekta sestavljen korpus plemiških zapuščinskih inventarjev, ki jih hrani Deželni arhiv v Gradcu v ogromnem fondu deželna pravda (Landrecht). Za vsak inventar bodo izpisani podatki o pokojni osebi, datum in kraj sestave inventarja, znesek ocenjenega premoženja, obseg inventarja in mesto hrambe (signatura). Iz teh podatkov bo mogoče napraviti osnovno analizo štajerskega plemstva (po plemiškem nazivu, spolu, premoženju, itd.). Korpus bo v obliki e-publikacije zainteresiranim dostopen na spletni strani Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, matičnega inštituta prijavitelja projekta. Na podlagi dosedanjega vpogleda v omenjen arhivski fond se predvideva, da je ohranjenih vsaj okoli 1.500 inventarjev. Iz tega korpusa bodo izbrani inventarji spodnještajerskega plemstva z največjim raziskovalnim potencialom, ki bodo v okviru projekta podrobneje analizirani in interpretirani. Na tej podlagi bodo ob pritegnitvi drugih virov (mdr. župnijskih matičnih knjig, plemiških diplom, poročnih pogodb in predvsem oporok) omogočene natančnejše genealoške raziskave plemstva v izbranem prostoru in obdobju ter njihova materialna kultura. Predvideni rezultati projekta vključujejo spletno publikacijo korpusa zapuščinskih inventarjev z osnovno analizo štajerskega plemstva, znanstveno-kritično izdajo zapuščinskega inventarja, objavo znanstvenega članka o eni od pomembnejših spodnještajerskih plemiških rodbin v visoko kotirajoči open-access historiografski reviji ter pripravo znanstvene monografije o eni najpomembnejših štajerskih plemiških rodbin nasploh. Sistematičen pregled nad plemiškimi rodbinami v (spodnje)štajerskem prostoru v zgodnjem novem veku bo postavil dobro osnovo za nadaljnje poglobljene raziskave plemstva. Rezultati projekta bodo pomagali zgodovinarjem pri njihovih nadaljnjih proučevanjih, hkrati pa bodo uporabni tudi drugim humanističnim in družboslovnim vedam (na primer arhitekturi, etnologiji, umetnostni zgodovini). Prav tako rezultati projekta ne bodo zagotavljali zgolj izvirne in aktualne raziskave za slovenski, temveč za širši (srednje)evropski prostor.