Za zveri, proti divjakom: K dolgi zgodovini gibanja za pravice živali

Za zveri, proti divjakom predlaga etnološko raziskavo dolge zgodovine gibanja za pravice živali in njegove vloge pri oblikovanju identitet. Osnovna ideja projekta je razmišljati onkraj navideznega altruizma gibanj za pravice živali in ga prepoznati kot obliko buržoazne težnje po razlikovanju od nižjih razredov. Prvi del raziskave bo na podlagi razpoložljivega arhivskega materiala raziskoval zaščitnice in zaščitnike živali v Trstu 19. stoletja in na podobno misleče člane in članice društev v bližnjih mestih. Doslej raziskani viri kažejo, da je bilo tedaj vse bolj priljubljeno gibanje za pravice živali pravzaprav ambicija elite. Historični akterji in akterke so se neprestano pritoževali nad »neciviliziranimi mučitelji« in »okrutnimi barbari«, ki po njihovem mnenju niso pravilno ravnali s svojimi živalmi. Kritični diskurz članstva, ki so poskušali vplivati na nižje sloje, postavlja pod vprašaj navidez nevprašljivo dobrohotnost članov. Kliče k odgovoru na vprašanje, ali je gibanje služilo kot instrument, ki je razločeval rastočo buržoazijo od nižjih slojev. Odnosi med človekom in živalmi bodo zato iz navedenih razlogov pomagali osvetliti proces oblikovanja meščanske identitete, ki je potekal v 19. stoletju. Doslej neraziskane historične vire bo projekt kontekstualiziral z etnološkim orodjem, z željo po karseda natančnemu spremljanju začetka razprav o življenju živali, ki so dozorele v bistveni segment meščanske mikrokozmologije. Dolgo trajanje gibanja za pravice živali je osrednje za drugi del projekta, v katerem bomo s pomočjo etnografske raziskave sledili vzorcu odnosov med človekom in živaljo vse do danes. Gibanje za pravice živali je uspešno in trajno spremenilo odnos in ravnanje do živali, katerega dediči ostajamo vse do danes. V drugem delu bo projekt tako premislil, v kolikšni meri ideje, ki jih širijo zavzemajoče in zavzemajoči za pravice živali iz 19. stoletja, še danes sestavljajo odnose med človekom in živaljo. In, natančneje, ali je specifičen način človekovega ravnanja z živalmi še vedno sredstvo za ločevanje »vrste« od »okrutnih« oziroma elit od kmetov in delavcev. Odgovori bodo pridobljeni z etnografsko študijo aktivistov in aktivistk za zaščito živali in nasploh ljubiteljev in ljubiteljic živali v sodobnem Trstu in Ljubljani. V primerjavi z ontološkim trendom, ki odmeva med antropologi in etnologi, se projekt ne osredotoča na preizpraševanje kategorije človeka. Raziskovalno zanimanje danega projekta ostaja vezano na ljudi in način, kako osmišljajo svet. Pravzaprav se vrača k pomembnim vprašanjem, kaj nam razumevanje živalskega sveta pove o nas samih. Poleg tega se sodobne študije o živalih osredotočajo zgolj na sedanjost in na ta način zanemarjajo zgodovinski kontekst, kar odpira vrzel, ki jo lahko zapolni trenutni projektni predlog. Projekt predlaga izvirno raziskovanje skoraj dvestoletnih odnosov med človekom in živaljo, pri čemer je interdisciplinarnost bistvenega pomena. Stoji na stičišču etnologije in zgodovine, ki sta v današnjem slovenskem znanstvenem svetu bolj ločena kot kdaj koli prej, in ga je zato mogoče razumeti tudi kot poskus spodbujanja dialoga med obema.