Možnosti in omejitve mednarodnega prijateljstva: Poljsko-jugoslovanski odnosi med letoma 1956 in 1968

Projekt bo mednarodno prijateljstvo uporabil kot smiseln interpretativni okvir za raziskovanje poljsko-jugoslovanskih odnosov med letoma 1956 in 1968 in tako vpletel konceptualna orodja s področja mednarodnih odnosov v polje diplomatske zgodovine. Raziskal bo, kako so skupne identitete, zaupanje in čustva vplivali na strateške in materialne interese v poljsko-jugoslovanskih odnosih na eni strani in kako na vedenje in interakcije političnih elit ter 'običajnih' ljudi na drugi. Projekt bo tako omogočil kompleksno in večplastno razumevanje poljsko-jugoslovanskih povojnih povezav. Raziskava mednarodno prijateljstvo interpretira kot bilateralen odnos, ki se oblikuje s pomočjo prekrivajočih se identitet in se razvija okoli skupnih projektov, ki stremijo k izgradnji določene oblike svetovne ureditve. Prijateljska vez se kaže v visoki stopnji zaupanja in naklonjenosti, v tesnem sodelovanju na različnih državnih in družbenih ravneh ter v vrsti prijateljskih praks. Projekt izhaja iz predpostavke, da so poljsko-jugoslovanski odnosi večji del obdobja med letoma 1956 in 1968 bili dovolj tesni in medsebojno zaupni, da so jih akterji na različnih družbenopolitičnih ravneh označevali kot prijateljstvo in ravnali v skladu s tem razumevanjem. Projekt bo raziskal možnosti in meje mednarodnega prijateljstva v povojnih poljsko-jugoslovanskih odnosih s pomočjo treh študij primerov: ■ Prva bo preučila, kakšno vlogo je imela ZAPUŠČINA DRUGE SVETOVNE VOJNE v bilateralnih odnosih in kako so pogosti opomniki na skupne vojne izkušnje prispevali k vzpostavitvi skupnih identifikacij in prijateljskih vezi med Poljaki in Jugoslovani na različnih družbenopolitičnih ravneh. ■ Druga študija primera bo raziskala, kako je iskanje LASTNIH POTI V SOCIALIZEM okrepilo sodelovanje med poljskimi in jugoslovanskimi političnimi elitami in državnima/partijskima aparatoma ter kako so institucionalne in osebne vezi pripomogle k medsebojnem zaupanju in vzajemni podpori na domačem ter mednarodnem področju. ■ Tretja študija primera se bo osredotočila na TRANSNACIONALNE STIKE in preučila, kako so čezmejne interakcije poljskih in jugoslovanskih študentov ter turistov prispevale k boljšemu medsebojnemu poznavanju in s tem oblikovale bilateralno prijateljstvo med državama. Izbrane študije primerov bodo omogočile celovito obravnavo problematike, povezane z jedrnimi komponentami mednarodnega prijateljstva, kot so skupne identitete, zaupanje in čustva. Vse tri komponente je mogoče razumeti kot vir in hkrati izraz prijateljskih vezi. Te bo projekt identificiral s pomočjo prijateljskih praks, med katere spadajo simbolična in komemorativna dejanja, privilegiran dostop do informacij, visoka toleranca do slabih novic, dejanja solidarnosti in prijateljski diskurz. Študije primerov bodo raziskale, kako so se poljsko-jugoslovanske vezi oblikovale, vzdrževale in slabele na različnih družbenopolitičnih ravneh. Projekt bo izhajal iz predpostavke, da so Poljaki in Jugoslovani na vseh ravneh v bilateralne odnose vlagali kot državljani z agendo in tako pripomogli k sooblikovanju meddržavnega prijateljstva in s tem ideje socialističnega sveta. Uporaba pristopov 'od zgoraj navzdol' in 'od spodaj navzgor' bo omogočila analizo motivacij in delovanja različnih akterjev, zasledovanje njihovih institucionalnih in osebnih interakcij ter osvetlitev njihovega prispevka k prijateljstvu v bilateralnih odnosih. Vse študije primerov bodo obravnavale tudi pomen osebnih vezi in institucionalnih povezav kot vira stabilnosti, poznavanja in s tem prijateljstva v meddržavnih odnosih. Projekt bo dinamiko in intenzivnost poljsko-jugoslovanskega sodelovanja med letoma 1956 in 1968 raziskal s pomočjo orodij digitalne humanistike (Nodegoat). Ob koncu projekta bodo vsi zbrani podatki na voljo v odprtokodni bazi podatkov (repozitorij SI-DIH), kjer bodo varno arhivirani in prosto dostopni drugim raziskovalcem za nadaljnje analize in razširitve.