Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Digitalna humanistika: viri, orodja in metode

Obdobja
01. januar 2022 - 31. december 2027
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
1.02  Naravoslovne vede  Računalništvo in informatika 
Ključne besede
Digitalna humanistika, digitalne izdaje, zgodovinske zbirke, ustna zgodovina, korpusno jezikoslovje, strojno učenje, mešane metode, jezikovne tehnologije, govorne tehnologije, računalniški vid
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
11.553,34
A''
2.010,04
A'
5.612,86
A1/2
7.016,71
CI10
1.346
CImax
82
h10
17
A1
39,49
A3
7,11
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  99  559  490  4,95 
Scopus  211  1.464  1.268  6,01 
Organizacije (3) , Raziskovalci (23)
0501  Inštitut za novejšo zgodovino
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  53681  dr. Ksenija Bogetić Pejović  Jezikoslovje  Raziskovalec  2023 - 2025  92 
2.  57130  Filip Dobranić  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2025  34 
3.  57652  Bojan Evkoski  Jezikoslovje  Raziskovalec  2023 
4.  26294  dr. Darja Fišer  Jezikoslovje  Vodja  2022 - 2025  431 
5.  56952  dr. Ganna Kryvenko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2025  66 
6.  50983  dr. Jakob Lenardič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2025  66 
7.  16350  dr. Andrej Pančur  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2025  281 
8.  08411  dr. Jurij Perovšek  Zgodovinopisje  Upokojeni raziskovalec  2022  861 
9.  38461  dr. Ajda Pretnar Žagar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2022 - 2025  56 
10.  56554  Jure Skubic  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2025  35 
11.  17106  dr. Mojca Šorn  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2025  194 
0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  55593  David Bordon  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2022 - 2025  18 
2.  14681  dr. Vojko Gorjanc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2025  499 
3.  50983  dr. Jakob Lenardič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022  66 
4.  53255  Kristina Pahor de Maiti Tekavčič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2025  38 
5.  33783  dr. Damjan Popič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2025  131 
6.  56554  Jure Skubic  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2023  35 
1539  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  30062  dr. Ciril Bohak  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2024 - 2025  206 
2.  56644  Andraž Juvan    Tehnični sodelavec  2024 - 2025 
3.  16131  dr. Alenka Kavčič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2022 - 2025  149 
4.  15677  dr. Matija Marolt  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2022 - 2025  436 
5.  35071  dr. Matevž Pesek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2022 - 2025  192 
6.  59790  Uroš Šmajdek  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2024 - 2025 
Povzetek
Digitalizacija kulturne dediščine v Sloveniji zaostaja za evropskim povprečjem. Z izjemo korpusnega jezikoslovja in literarne zgodovine, ki razpolagata s številnimi bogato označenimi in mednarodno priznanimi korpusi in znanstvenokritičnimi izdajami, je datafikacija raziskovalnih virov v slovenski humanistiki močno fragmentirana, ti pa so obenem v veliki meri nezdružljivi, saj uporabljajo različne standarde kodiranja. Vse to jasno kaže, da v Sloveniji še niso izpolnjeni pogoji, ki bi nudili ustrezno podporo sodobnim podatkovno usmerjenim raziskavam na področju digitalne humanistike, kar omejuje tako raziskovalno dejavnost v Sloveniji kot njeno mednarodno prepoznavnost. Raziskovalni program naslavlja tri glavne raziskovalne probleme: (1) razvoj in uvedbo naprednih delotokov za izdelavo in objavo zanesljivih, interpretabilnih, interoperabilnih in bogato označenih kompleksnih digitalnih izdaj; (2) razvoj in promocijo novih interdisciplinarnih kvantitativnih in kvalitativnih metod za slovensko digitalno humanistiko; in (3) razvoj in vrednotenje naprednih tehnologij za obdelavo, obogatitev in vizualizacijo heterogenih večmodalnih in večjezičnih zgodovinskih podatkov. Znanstveni okvir predlaganega raziskovalnega programa je izrazito interdisciplinaren in temelji na korpusnem in računalniškem jezikoslovju ter strojnem učenju, pri čemer se program raziskovalno osredotoča na eno- in večjezične zbirke pisnih, govornih in slikovnih podatkov in metapodatkov, relevantnih za slovensko sodobno zgodovinopisje, medijske študije, politologijo in antropologijo. Razvoj in uvedba jezikovnotehnoloških metod v slovensko digitalno humanistiko je ključnega pomena, saj bodo le-te bistveno doprinesle k celovitejšemu razumevanju preteklih in trenutnih družbenih pojavov v evropskem kontekstu. V programu bodo razvite tudi nove tehnologije, ki bodo omogočale digitalizacijo raziskovalnih podatkov in kulturne dediščine za potrebe digitalne humanistike. V programu bomo izvedli celoten raziskovalni cikel digitalne humanistike, ki vključuje zajem, organizacijo, shranjevanje, obogatitev, analizo, vizualizacijo in interpretacijo podatkov ter diseminacijo pridobljenih rezultatov. Čeprav metode in tehnologije, razvite v programu, niso omejene na določene zbirke podatkov, bo program prispeval 6 novih dragocenih multimodalnih podatkovnih zbirk za digitalno humanistiko. V programu bomo izboljšali metode za digitalizacijo kompleksnih zgodovinskih dokumentov, razvili nove metode za transkripcijo posnetkov iz ustne zgodovine ter se vključili v razvoj mednarodno novih metod za računalniško obdelavo slik v zgodovinskih dokumentih. V programu bomo prav tako prilagodili jezikovne tehnologije in orodja za obogatitev besedil za zgodovinske in narečne jezikovne različice. Omogočili bomo podporo za proučevanje večjezičnih dokumentov, pomebnih za raziskovanje slovenske zgodovine. Program bo razvil tudi napredne mešane metode za mrežno, geoprostorsko in časovno analizo digitalnohumanističnih podatkov.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen predlaganega raziskovalnega programa digitalne humanistike za razvoj znanosti je večstranski. V prvi meri bo raziskovalcem omogočil, da k tradicionalnim humanističnim vprašanjem pristopijo na povsem nove načine, obenem pa bo program spodbudil oblikovanje povsem novih raziskovalnih vprašanj, metodoloških pristopov, izsledkov in teoretičnih paradigem na stičišču na jeziku temelječih pristopov za analizo zgodovinskih večmodalnih podatkov in informacijskih znanosti. Poleg zagotavljanja ohranjanja kulturne dediščine in omogočanja dostopa do nje bo program omogočil obogatitev digitalnohumanističnih podatkov in metapodatkov z uporabo najsodobnejših metod informacijskih znanosti. Nenazadnje bo v programu posebna skrb namenjena analizi vsebine ustvarjenih digitalnih virov ter prilagoditvi in razvoju ustreznih jezikovnih tehnologij za iskanje in pridobivanje informacij iz masovnih zgodovinskih podatkov. Glede na vpetost članov raziskovalne skupine v mednarodno digitalnohumanistično raziskovalno skupnost, še posebej na področju obdelave digitalnohumanističnih pisnih in govornih virov, pričakujemo, da bodo rezultati mednarodno odmevni in priznani ter bodo relevantni tudi za druge jezike. Predlagani program bo ponudil rešitve za odprte in aktualne izzive z dolgoročnim učinkom in jasnim znanstvenim in tehnološkim potencialom. Program bo spodbujal kritične, pregledne in ponovljive raziskave v humanistiki, vključno s podatki, programsko kodo, delotoki, metodami in dokumentacijo. Za uspešno premostitev predstavljenih izzivov je potrebno zagotoviti dejavno sodelovanje med strokovnjaki s področja humanistike in informacijskih znanosti. Ker program temelji na interdisciplinarnosti in prenosu znanj med področji s poudarkom na novih digitalnih metodah in orodjih za potrebe raziskovanja in poučevanja na področju digitalne humanistike, bo imel trajni učinek in tako otipljivo prispeval k napredku znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani program bo pomembno prispeval k infrastrukturi za kulturno dediščino, ki jo obravnavajo tudi naslednji cilji Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025: digitalizacija, opis, vzdrževanje in odprt dostop do jezikovnih gradiv slovenske kulturne dediščine. Viri, orodja in metode, razviti v programu, bodo del učnih načrtov v humanistiki in informacijski znanosti, ki bodo izobraževali nove generacije humanistično usmerjenih podatkovnih analitikov, po katerih je veliko povpraševanje tako v javnem sektorju kot industriji. Rezultati projekta bodo omogočili tudi kulturne inovacije in algoritemsko ustvarjalnost pri predstavljanju in posredovanju umetnosti in humanistike. Z odprtokodnimi zgodovinskimi digitalnimi zbirkami, jezikovnimi modeli, učnimi množicami in zbirkami orodij, ki bodo omogočale obdelavo kompleksnih dokumentov, zvočnih arhivov in slik nekanonične slovenščine, bo predlagani program zapolnil vrzel pri računalniški obdelavi zgodovinskih, narečnih in večjezičnih jezikovnih podatkov, ki so pomembni v današnji informacijski družbi in gospodarstvu. Nujno potrebo po digitalizaciji vseh vidikov družbe in gospodarstva je priznal tudi novoustanovljeni nacionalni Strateški svet za digitalizacijo, ki v svojem programu navaja številne cilje predlaganega raziskovalnega programa.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno