Sociokulturni in organizacijski vidiki prenosa znanja in tehnologije

Programska skupina se bo v nadaljevanju ukvarjala s sociokulturnimi in organizacijskimi vidiki generiranja, utilizacije in prenosa znanja v širšem družbenem kontekstu pandemije covida-19, ki ga zaznamujeta visoka stopnja nepredvidljivosti in tveganosti. To zahteva nove odgovore in strnitev različnih tipov znanstvene in strokovne, pa tudi politične in državljanske kompetence. V okviru programa tako podrobneje preučujemo odnose med vlado (tudi drugimi vladnimi institucijami in ministrstvi) ter strokovnimi/ekspertnimi telesi, ki so jih posamezne države v Evropi oblikovale za pomoč pri spopadanju z epidemijo covid-19. Zanima nas, kako potekajo procesi odločanja in pogajanja med akterji, ki pripadajo različnim (pod)sistemskim imperativom in razpolagajo z različnim tipom in nivojem znanja. Naša teza je, da od teh bilateralnih in multilateralnih pogajalskih pozicij zavisi, kako uspešne oz. neuspešne so posamezne države/regije v obvladovanju in upravljanju z epidemiološko in družbeno krizo. Največji poudarek bo na primeru Slovenije, vendar v mednarodno primerjalnem kontekstu. Tu nas zanima tudi odnos znotraj stroke in ekspertne skupine. Pri tem se osredotočimo tako na vidike formalne vloge in prenosa znanja v epidemiji na mednarodni ravni, pa tudi na neformalne načine v obliki različnih interdisciplinarnih, prostovoljnih skupin državljanske znanosti (Citizen Science), ki so v pandemiji igrale zelo pomembno vlogo.

Raziskave tega tipa so ključnega pomena za omilitev posledic pandemije in prihajajoče krize ter razumevanje na eni strani učinkovitosti določenih ukrepov, ter na drugi strani dinamike procesov pri sprejemanju teh odločitev (vloga ekspertov in komunikacija z odločevalci). Pred družbo pa so tudi širši izzivi - kako bo globalni svet izgledal po pandemiji in kaj smo se iz nje lahko naučili? Družboslovnih raziskav na temo trenutne pandemije in njenega vpliva na vitalne družbene podsisteme je izjemno malo, še manj takih, ki bi upoštevale kontekst in morebitne specifike Slovenije. Le-te je potrebno nujno vkomponirati v raziskovanje predvsem pri razmisleku o prihodnjih načinih upravljanja s kriznimi razmerami, pomembno pa je tudi identificirati države/regije, ki so tu največ dosegle in so najbolje organizirane. Pomen in vpliv predloženi raziskav v okviru programske skupine je predvsem v interdisciplinarnem pristopu, v integralnem teoretskem in metodološkem načrtu ter v aktualnosti tematike. Naš namen je vzpodbuditi ukvarjanje z upravljanjem z družbenimi krizami in tveganji na podlagi primerjalnih analiz in študij primera.

Spoznanja in izsledke bomo predstavili v znanstvenih in strokovnih objavah, pozorni bomo tudi na predstavitve v spletnih in tiskanih medijih, ki jih spremlja širša intelektualna javnost, med njimi tudi predstavniki biomedicinske stroke, ter akterji političnega odločanja. Z njimi bomo navezali oz. poglobili stike v teku raziskovanja in sicer v okviru intervjujev in fokusnih skupin. Rezultati in predlogi, ki bodo izhajali iz našega raziskovanja bodo imeli vpliv na širšo javnost, na eksperte, ki se ukvarjajo z epidemiološko krizo ter na koncipiranje bolj učinkovite strategije za spopadanje z družbenimi krizami. Vplivnost raziskovanja bo vidna tudi v spodbujanju projektov državljanske znanosti (Citizen Science) in drugih interdisciplinarnih, humanitarnih in prostovoljnih projektov, ki združujejo znanstvenike, strokovnjake in zainteresirane državljane.