Projekti / Programi
01. januar 2022
- 31. december 2027
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
1.02 |
Naravoslovne vede |
Računalništvo in informatika |
radar, georadar, pulzni radar, SFCW radar, ocena fizikalnih parametrov, brezkontaktno merjenje fizikalnih veličini, generiranje signalov, GHz, THz, opazovanje površja Zemlje, opazovanje predmetov pod površjem, Globoko učenje, izločevanje informacij
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
98
|
849
|
747
|
7,62
|
Scopus |
152
|
1.503
|
1.350
|
8,88
|
Organizacije (1)
, Raziskovalci (10)
0796 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
39519 |
Dragana Božović |
Matematika |
Raziskovalec |
2025 |
35 |
2. |
20862 |
dr. Dušan Gleich |
Sistemi in kibernetika |
Vodja |
2022 - 2025 |
298 |
3. |
07692 |
dr. Marjan Golob |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
308 |
4. |
29302 |
dr. Marko Malajner |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2022 |
64 |
5. |
04799 |
dr. Peter Planinšič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2022 |
330 |
6. |
51027 |
Blaž Pongrac |
Telekomunikacije |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2025 |
30 |
7. |
27703 |
dr. Andrej Sarjaš |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
119 |
8. |
38980 |
dr. Danijel Šipoš |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
21 |
9. |
56971 |
Primož Smogavec |
Telekomunikacije |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2025 |
11 |
10. |
51756 |
Marko Vovk |
|
Tehnični sodelavec |
2023 - 2025 |
0 |
Povzetek
Predlagani raziskovalni program pokriva raziskovalno področje obdelave radarskih signalov in načrtovanja majhnih radarskih sistemov v GHz in THz območju. Cilj raziskovalnega programa je doseči odličnost na področju obdelave signalov z razvojem lastnih radarjev. V ta namen bomo raziskave usmerili na področje razvoja radarskih sistemov majhnih moči in dimenzij, ki se lahko uporabijo kot brezkontaktni merilniki fizikalnih veličin. Prednost predlaganih radarjev je nizka poraba električne energije, ki vključujejo moderne metode delovanja radarskih sistemov in možnost uporabe v različnih aplikacijah. Radarje kratkega dosega in majhnih moči lahko uporabimo na enak način kakor satelitske radarje v aplikacijah za opazovanje površja Zemlje s tehniko radarja z umetno odprtino (SAR), tomografije, spektroskopije, hitrosti, zaznavanje pomika in ocenjevanje fizikalnih parametrov objektov od katerih se valovanje odbija do oddajnika do sprejemnika. Namen razvoja lastnih miniaturnih radarskih sistemov je uporaba le-teh na brezpilotnih letalnikih in sistemih. Skupina bo raziskave nadgradila z razvojem namenskih radarjev, za detekcijo vlažnosti tal, materialov in ciljnih objektov pod površjem. Zgodnja detekcija namočenih con pod površjem je pomembna za učinkovito upravljanje vodnih virov ter varnosti. Prav tako, bodo namenske strukture uporabne za določanje lastnosti in karakterizacijo materialov, merjenje različni fizikalnih veličini ter topografskih sprememb. Raziskavo radarskih sistemov bomo nadaljevali na področju THz radarjev, kjer z uporabo standardnih elektronskih komponent razvijamo nove koncepte THz radarjev. Raziskavo bomo osredotočili na razvoj nizko cenovnega THz generatorja s spremenljivo frekvenco. Pri THz radarjih bomo raziskali različne radarske tehnike, ter razvili THz radarski sistem za različne tipe radarskega pregledovanja ter detekcije. Ključni del radarske tehnike zajema moderna obdelava radarskih signalov z uporabo umetne inteligence in uporabo kompleksnih analitičnih metod. Metode umetne inteligence omogočajo, da na podlagi izkušenj lahko izločimo podatke, ki jih z matematičnimi modeli zelo težko modeliramo in zanesljivo zaznamo. V raziskovalnem programu bomo razvijali nove koncepte obdelave radarskih signalov ter slik, ki bodo zasnovani na inovativnih metodah in konceptih globokega učenja. Metode globokega učenja ter algoritme bomo uporabili za detekcijo, klasifikacijo, prepoznavanje in izboljšanje radarskih podatkov. Pridobljeno znanje, razvite aplikacije in nove radarske sisteme, bomo v sodelovanju z domačimi in tujimi gospodarskimi partnerji prenesli v realno okolje ter tako prispevali h gospodarskemu razvoju Slovenije. Prav tako, bomo novo znanje skozi študijske programe, raziskovalne aktivnosti ter sodelovanjem z drugimi znanstvenimi skupinami posredovali širši javnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program bo z izvirnimi rešitvami na področju načrtovanja radarjev, analizi slik SAR, izboljšanju kakovosti slik SAR, načrtovanju THz radarjev in obdelavi radarskih signalov bistveno prispeval k napredku na raziskovalnem področju. Poudarek raziskav bo na načrtovanju in optimiranju radarjev z majhno porabo energije in pri tem izdelati nizkocenoven radar s standardnimi elektronskimi komponentami. Cilj je uporabiti klasični USB napajalnik s 5V enosmerne napetosti in izdelati radar, ki bo zmožen zaznati razdalje na več kot 200m. Razvit sistem bo mogoče uporabiti kot zemeljski SAR radar, GPR SAR radar in z naprednimi tehnikami implementirati brezkontaktne senzorje za merjenje fizikalnih veličin. Bistveno bomo prispevali k napredku THz nizkocenovnih generatorjev, saj je oprema, ki je na voljo na trgu zelo draga. Z metodami dela bi radi približali THz tehniko širši raziskovalni javnosti in s tem omogočili še hitrejši napredek tega področja. Cilj predlaganega raziskovalnega programa je razvoj in izvedba novih tipov radarjev, ki bodo vodili do pridobitve novih osnovnih in predvsem aplikativnih znanj ter uporabe radarskih sistemov v industrijskih aplikacijah. Radarske tehnologije so prisotne na mnogih področjih, od industrijskih produktov, kontrola hrane pa vse do medicinskih aplikacij. Rešitve, ki bodo izvedene v sklopu predstavljenega projekta, bodo omogočile nove ekonomične pristope v znanosti, industriji in medicini ter bodo temeljile na napredni tehnologiji vodenju optičnih elementov za generiranje laserskega valovanja. Opisane tehnologije bodo pripomogle k razvoju nove generacije miniaturnih radarjev SAR in novih generacij THz senzorjev, predstavljale pa bodo tudi pomemben prispevek k področju radarskih tehnologij, in biomedicinskih tehnologij ter drugih tehničnih področij, ki se navezujejo na brezkontaktno merjenje fizikalnih veličin. Predlagani koncepti so originalni po svoji izvedbi in praktični zasnovi ter bodo omogočali neposredno uporabo v potencialnih industrijskih in drugih sistemih. Nove metode za generiranje radarskih signalov bodo pripomogle k razvoju novih in inovativnih komponent, ki bodo uporabne na številnih znanstvenih in tehnoloških področjih. Pričakuje se, da se bodo rezultati tega raziskovalnega projekta objavili v uglednih znanstvenih revijah in publikacijah. Partnerji morajo nameniti posebno pozornost raziskavam, ki vodijo ne samo k ustvarjanju novih, ampak tudi neposredno veljavnih znanstvenih konceptov. Izdelava prototipov med izvajanjem projekta lahko privede do uporabnih industrijskih produktov in aplikacij. Raziskovalno delo se bo prav tako osredotočalo na sodelovanje med lokalnimi in globalnimi industrijskimi partnerji z namenom zagotavljanja boljšega sodelovanja med znanstveno sfero in gospodarstvom.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen projekta za gospodarstvo in družbo Pomen projekta za gospodarstvo in družbo lahko predstavimo iz dveh različnih vidikov. Najprej v smislu lokalnega ekonomskega učinka, kjer bo projekt pripomogel k razvoju nove industrijske panoge, saj bo z nizkocenovnimi komponentami približal tehnologijo industrijskim partnerjem, ki potrebujejo pregledovanje kakovosti objektov. Pričakovano je, da bodo razviti prototipi primerni za nadaljnji razvoj v industrijske produkte. Sodelujoči raziskovalci bomo tako s projektom poleg novih znanj pridobili tudi možnosti za razvoj novih radarskih sistemov. Prenos pridobljenega znanja v praktične aplikacije in sisteme bo nadalje v korist potencialnim industrijskim partnerjem. Pričakujemo ugodne učinke na gospodarsko okolje v Sloveniji. Projektna skupina ima poglobljena znanja in obvladuje radarsko in optično tehnologijo. Ta znanja so ključnega pomena za podporo rastočemu interesu slovenskemu poslovanju in razvoju aplikacij, ki temeljijo na fotonskih tehnologijah, katere zagotavljajo ekonomsko rast in konkurenčno industrijsko proizvodnjo. Predlagan projekt bo tako zagotovil direktne, kot indirektne prednosti mnogim slovenskim podjetjem, ki že uporabljajo ali želijo uporabljati radarske rešitve v sub-milimetrskem področju. Po uspešni realizaciji projekta so pričakovani pozitivni učinki na globalnem nivoju. Z razvojem tehnologij, ki zagotavljajo možnosti cenovno učinkovitejše implementacije radarskih sistemov, ki temeljijo na novih fotonsko-električnih sistemih (na primer procesna industrija, biomedicina, avtomobilska industrija, itd.). Trenutne rešitve zanimajo proizvajalce radarske opreme. V času prijave projekta smo vpleteni v projekte European Defense Agency ter NATO. Razvoj naših radarskih principov pa zanima tudi podjetja v ZDA, Franciji in Švedski, ki bi radi uporabili razvito tehnologijo. V naslednjih letih se bomo povezali z lokalnim gospodarstvom, saj je v Sloveniji nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z mikroelektroniko in jih zanima razvita tehnologija. Cilj je sredstva, ki jih ponuja ARRS vrniti gospodarstvu v Sloveniji in prispevati h gospodarskemu napredku na področju načrtovanja in izdelave radarjev. DARS zanima tehnologija spremljanja premikanja mostov. V ta namen smo razvili zemeljski radar, ki je možen spremljati premike objektov v milimeterskem področju. Z obdelavo radarskih signalov lahko določimo premike stavb. Obdelava radarskih signalov je eno izmed poglavitnih področij raziskovalne skupine. Drugi primer raziskovalnega projekta, ki ima potencialni vpliv na družbo je ocena vlažnosti tal nad sistemom vodovodnih cevi. S podjetjem Mariborski vodovod d.o.o. smo vključeni v H2020 projekt, kjer razvijamo metodo za detekcijo pronicanja vode s satelitsko radarsko tehniko in namenskimi lokalnimi radarji. Ta projekt ima velik vpliv na varovanje okolja, saj lahko bistveno zmanjšamo izgubo pitne vode v vodovodnem sistemi, ki znaša okrog 15-20 %. Takšen projekt je plod raziskovalnega dela na področju radarske tehnike in izločevanja informacij iz radarskih signalov. S to raziskavo prispevamo k varovanju okolja, upravljanju z naravnimi viri ter zagotavljanje varnosti. Posredni pomen projekta za družbo Razvoj radarske tehnike sloni na dolgoletni tradiciji obdelave radarskih signalov in snovanja elektronskih naprav, ki jih gojimo na Inštitutu za avtomatiko. Z razvojem takšnega radarja bomo znanje in izkušnje zbrali, sistematizirali in prenesli na mlajšo generacijo sodelavcev. V času izvajanja projekta pričakujemo nova znanstvena spoznanja z obravnavanega področja, ki bodo širše uporabna v raziskovalnem področju telekomunikacij in daljinskega zaznavanja. Vsebina raziskovalnega projekta se sklada s Pametno specializacijo Republike Slovenije, sklada se s politiko EU in spada v napredne tehnologije KET. Raziskave najdemo tudi v programu H2020 v okviru ICT tehnologij. Uporaba radarjev je mogoča v industriji, medicini, daljinskem zaznavanju in zagotavljanju varnosti. Zavedanje o pomenu takšnih naprav in po potrebi teh tehnologij je prisotno v malih in srednjih podjetjih, ki nimajo dovolj lastnih kadrov in sredstev za razvoj. Takšne temeljne raziskave, ki vodijo v visokotehnološki razvoj so potrebne, saj omogočajo povezljivost inštitucij z vodilnimi raziskovalnimi centri po svetu ter pripomoreju k razvoju družbe. Tehnologijo, ki smo jo opisali v tem projektu je mogoče uporabiti v medicini za spremljanje življenjskih funkcij pacientov, analizo tkiv in odkrivanje raka v zgodnji fazi. Našteto ima velik vpliv na kakovost življenja ter razvoj gospodarstva. Radar lahko uporabimo v industriji za kontrolo kakovosti izdelkov. Ne nazadnje pa se s takšno tehnologijo srečajo raziskovalci in študenti, ker je pomembno za izobraževanje študentov tehnike, da se srečajo z naprednimi tehnologijami. Cilj bo vključiti raziskovalno delo v razvojne projekte, generirati nova delovna mesta. S tehnologijo, ki jo razvijamo imamo velike možnosti razviti spin-off podjetje in s tem bistveno prispevati h gospodarskemu napredku.