Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Eksperimentalna fizika osnovnih delcev

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.02.00  Naravoslovje  Fizika   

Koda Veda Področje
1.03  Naravoslovne vede  Fizika 
Ključne besede
eksperimentalna fizika delcev, CERN, KEK, LHC, Super KEKB, ATLAS, Belle II, leptoni, kvarki, interakcije, simetrije, Standardni model, Higgsov bozon, Nova fizika, eksoticˇni delci, tezˇki kvarki, krsˇitev CP, detektorji delcev, Grid racˇunalnisˇtvo, medicinsko slikanje
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
26.460,38
A''
4.863,94
A'
20.654,48
A1/2
24.627,38
CI10
101.261
CImax
6.016
h10
128
A1
104,02
A3
7,15
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  2.726  120.036  102.360  37,55 
Scopus  2.773  150.211  130.616  47,1 
Organizacije (3) , Raziskovalci (50)
0106  Institut "Jožef Stefan"
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  59960  Ignacio Asensi Tortajada, Ph.D.  Fizika  Raziskovalec  2024 - 2025 
2.  15641  dr. Marko Bračko  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  835 
3.  09081  dr. Vladimir Cindro  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2024  1.792 
4.  39132  dr. Dania Consuegra Rodriguez  Fizika  Mladi raziskovalec  2022  10 
5.  57083  Jernej Debevc  Fizika  Mladi raziskovalec  2022 - 2025  68 
6.  15716  Jurij Eržen    Tehnični sodelavec  2022 - 2025 
7.  60432  Boris Gardinovački  Fizika  Raziskovalec  2025 
8.  57086  Jan Gavranovič  Fizika  Mladi raziskovalec  2022 - 2025  76 
9.  12092  dr. Boštjan Golob  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  786 
10.  18277  dr. Andrej Gorišek  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  1.548 
11.  38197  dr. Bojan Hiti  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2023  744 
12.  53540  Alissa Shirley Howard  Fizika  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  211 
13.  58654  Aljaž Hvala  Fizika  Mladi raziskovalec  2023 - 2025 
14.  59657  Lenart Jerala  Fizika  Mladi raziskovalec  2024 - 2025 
15.  18278  dr. Borut Paul Kerševan  Fizika  Vodja  2022 - 2025  1.544 
16.  60414  Muhammad Basir Khan  Fizika  Mladi raziskovalec  2025 
17.  11598  dr. Samo Korpar  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  879 
18.  15642  dr. Gregor Kramberger  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  1.702 
19.  08725  dr. Peter Križan  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  1.070 
20.  53457  dr. Blaž Leban  Fizika  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  347 
21.  27794  Dejan Lesjak    Tehnični sodelavec  2022 - 2025 
22.  53458  Andrej Lozar  Fizika  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  31 
23.  28481  dr. Boštjan Maček  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  1.141 
24.  55790  Miha Mali  Fizika  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  188 
25.  12313  dr. Igor Mandić  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  1.693 
26.  04361  Erik Margan    Tehnični sodelavec  2022 - 2025  43 
27.  56032  Jakob Merljak    Raziskovalec  2022 - 2023 
28.  04763  dr. Marko Mikuž  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  1.840 
29.  37479  dr. Miha Muškinja  Fizika  Raziskovalec  2023 - 2025  822 
30.  56247  Brigita Novak    Tehnični sodelavec  2024 - 2025 
31.  52056  dr. Jakob Novak  Fizika  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  424 
32.  16354  dr. Rok Pestotnik  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  767 
33.  11775  dr. Tomaž Podobnik  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  428 
34.  59991  Marko Puklavec    Tehnični sodelavec  2024 - 2025 
35.  50507  Leonardo B. Rizzuto  Fizika  Mladi raziskovalec  2022  16 
36.  32169  dr. Luka Šantelj  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  317 
37.  33990  dr. Andrej Seljak  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  62 
38.  54707  Luka Senekovič  Fizika  Mladi raziskovalec  2022 
39.  57093  Krištof Špenko  Fizika  Mladi raziskovalec  2022 - 2025 
40.  03947  dr. Marko Starič  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  801 
41.  58817  Iskra Velkovska  Fizika  Mladi raziskovalec  2024 - 2025 
42.  12750  dr. Dejan Žontar  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  357 
0794  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15641  dr. Marko Bračko  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  835 
2.  11598  dr. Samo Korpar  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  879 
1554  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18278  dr. Borut Paul Kerševan  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  1.544 
2.  04763  dr. Marko Mikuž  Fizika  Raziskovalec  2024 - 2025  1.840 
3.  37479  dr. Miha Muškinja  Fizika  Raziskovalec  2024 - 2025  822 
4.  11775  dr. Tomaž Podobnik  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  428 
5.  60025  Zoja Rokavec  Fizika  Mladi raziskovalec  2024 - 2025 
6.  32169  dr. Luka Šantelj  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2025  317 
Povzetek
Predlagani raziskovalni program predstavlja edino sodelovanje slovenskih znanstvenikov na področju eksperimentalne fizike delcev. Glavna motivacija raziskovalnih prizadevanj v svetovni fiziki visokih energij je (že približno desetletje) iskanje procesov in delcev, ki presegajo Standardni model elektromagnetne, elektrošibke in močne interakcije med osnovnimi delci. V naši skupini se to izvaja s sodelovanjem v dveh velikih eksperimentih, ATLAS v CERN-u in Belle II v KEK-u. Člani skupine imajo odgovorne vloge z vseh eksperimentalnih vidikov v obeh mednarodnih kolaboracijah. Sodelovanje v dveh velikih eksperimentih zahteva kritično maso človeških in drugih virov. Omenjeno sodelovanje zagotavljamo z velikimi prizadevanji vseh vpletenih in spričo le-teh rezultati tudi v zadnjem obdobju financiranja predstavljajo pomembne znanstvene dosežke. Predlagane raziskave v programu temeljijo na strokovni ekspertizi raziskovalcev v skupini in se osredotočajo na poglabljanje našega znanja o pojavih v fiziki onkraj Standardnega modela. Aktivnosti se izvajajo na t.i. energijskem obzorju (ATLAS) in obzorju natančnosti (Belle II). Svojo odgovornost znotraj kolaboracij nameravamo izpolniti s pripravo omenjenih znanstvenih naprav za optimalno delovanje. Zato bomo še naprej sodelovali pri nadgradnjah detektorjev in računalniške infrastrukture v naših institucijah. Nadaljevali bomo s sodelovanjem pri raziskavah in razvoju vrhunskih detektorskih tehnologij. Pridobljeno strokovno znanje bomo prenesli v medicinske aplikacije z izboljšanimi metodami detekcije v slikanju z izotopi.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni program deluje na meji sodobnih znanstvenih prizadevanj, pri čemer uporablja znatne človeške in finančne vire ter do meja zmogljivosti razteza - obstoječe tehnologije, da omogoči navedene eksperimente. Opisane raziskave so izrazito mednarodne in kot take preverjane ter odobrene v recenzijah programskih svetov mednarodnih središč, v katerih se izvajajo. Namenjene so eksperimentalnemu vpogledu v dogajanje v svetu osnovnih gradnikov narave in interakcij med njimi. Uporabljajo pospeševalnike najvišjih energij ali posebnih lastnosti, kar jim omogoča razširiti meje spoznanj o naravi. Visoke gostote energije nas vodijo v svet, kot je obstajal takoj po Velikem poku in s tem pripomorejo k razumevanju nastanka vesolja. Simetrije v naravi in njih kršitev so eno osnovnih pomagal sodobne znanosti. Standarni model elektrošibke in močne interakcije je ena najbolj uspešnih teorij v zgodovini znanosti, ki bo v zadnjih podrobnostih preverjena prav pri predlaganih raziskavah. Eksperimenti, v katerih je udeležen program, imajo vse možnosti za odkritje pojavov izven Standardnega modela, bodisi napovedane in že dolgo pričakovane supersimetrije, razlage narave temne snovi, izvora nevtrinskih mas ali pa kake še bolj eksotične nadgradnje. Eno pomembnih nerešenih vprašanj sodobne znanosti je prevlada snovi (delci) nad antisnovjo (antidelci) v vesolju. Ruski fizik A. Saharov je že l. 1967 postavil tri pogoje za tak asimetričen razvoj vesolja. Eden teh je kršitev simetrije CP, ki jo merimo v svetu osnovnih delcev. Tudi drugi pogoj, razpadi delcev, v katerih se krši ohranitev barionskega števila, sodi na to področje znanosti. Z meritvami na detektorju Belle smo natančno izmerili kršitev simetrije CP v sistemu mezonov B in s tem postavili nov mejnik na tem področju. Vendar meritve kršitve simetrije CP kažejo, da je le-ta znatno premajhna, da bi pojasnila opaženo popolno prevlado snovi v vesolju. Obstajati morajo torej dodatni, doslej neznani izvori kršitve, povezani z novimi delci in procesi, ki jih imenujemo Nova fizika. Odkritje novih virov kršitve CP, ki jih bomo med drugim iskali z detektorjem Belle II, bo morebiti pojasnilo vprašanje asimetrije vesolja, kot jo opazimo danes. Procesi Nove fizike, če obstajajo, bodo nedvomno predstavljali veliko spremembo v razumevanju sestave sveta. Če za primer vzamemo supersimetrične razširitve SM, temelječe na teoriji strun, si lahko predstavljamo, da bi vplivale na dojemanje narave podobno, kot je vplivala teorija relativnosti z vpeljavo četrte, časovne dimenzije, kot enakovredne trem prostorskim. Teorije namreč predvidevajo deset namesto treh prostorskih koordinat, dodatne dimenzije pa se ne raztezajo v neskončnost kot že poznane, pač pa so skrčene in mnogo velikostnih redov manjše od dimenzij težkih delcev sestavljenih iz kvarkov. Obstajajo tudi še drugi teoretični modeli, ki uvajajo skrite dodatne dimenzije, da bi razložili šibkost gravitacije v primerjavi z drugimi silami, kot je dobro znan model Randall-Sundrum. Medtem ko bo na trkalniku LHC mogoče neposredno pridobiti signale za obstoj delcev, ki jih napoveduje Nova fizika, pa bo mogoče z natačnimi meritvami z detektorjem Belle II tudi razlikovati med posameznimi modeli in s tem določiti lastnosti doslej neznanih delcev.
Pomen za razvoj Slovenije
Za razvoj Slovenije kot države in lokalizirane družbene skupnosti je bistveno sodelovanje slovenske znanosti pri vrhunskih raziskavah o temeljnih zakonitostih v naravi. Iz raziskovanja pod enakopravnimi pogoji in skupaj z znanstveniki s celega sveta je Sloveniji omogočeno: o sodelovanje pri predlaganju in izvedbi vrhunskih raziskav na enem najodmevnejših področij znanosti, o objava raziskav v mednarodnih revijah in na znanstvenih srečanjih, o vzgoja mladih raziskovalcev v mednarodnem sodelovanju in tekmovanju z vrstniki s celega sveta, o dostop in delo z najmodernejšo tehnologijo na področjih detektorjev, elektronike in računalništva, o prenos teh tehnologij v domače okolje, o uporaba pridobljenega znanja na drugih področjih, o vzpodbuda k udeležbi slovenske industrije pri razvoju in dobavi izdelkov visoke tehnologije. Stik z vrhunsko tehnologijo, velikokrat celo v fazi njenega razvoja in preizkušanja, je ključen tako za vzgojo mladih kadrov z visokim inovacijskim potencialom, kot tudi za ohranjanje tehnološke izobraženosti starejših raziskovalcev, ki preko svoje pedagoške dejavnosti to prenašajo na mlade. Preko skupnega dela v mednarodnih kolaboracijah stkane vezi naravno vodijo do sodelovanja v tehnoloških projektih. Polnopravno sodelovanje slovenskih znanstvenikov v velikih mednarodnih kolaboracijah utrjuje ugled slovenske znanosti in prispeva k prepoznavnosti slovenske države. Dodatno k temu pripomore organizacija mednarodnih srečanj v Sloveniji, bodisi znanstvenih konferenc in šol, bodisi delovnih srečanj kolaboracij. Razvoj novih hitrih računskih metod v kombinaciji z distribuirano obdelavo podatkov bo predvidoma spodbudil tudi razvoj drugih vej znanosti, kjer so potrebne velike računske zmogljivosti in/ali računske simulacije (računalništvo, informatika, meteorologija, statistika) ter v končni fazi tudi bistveno vplival na razvoj informacijske infrastrukture. Za primer lahko navedemo, da je bil že Svetovni splet (World Wide Web) razvit v zgodnjih 90-tih letih prav v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev (CERN) v Ženevi za izmenjavo dokumentacije pri projektu LHC. Le-ta se je danes razrasel v popolnoma novo vejo informacijske tehnologije z bilijonskimi prihodki. Podobne napovedi veljajo tudi za razvoj distribuiranega računstva (Grid), ki je bil razvit in se uporablja za potrebe projekta LHC.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno