Meščanstvo kot umetnostni naročnik na Kranjskem in Štajerskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja

Temeljni raziskovalni projekt obravnava umetnostno naročništvo meščanstva v dveh osrednjih slovenskih pokrajinah, Štajerski in Kranjski, v 19. in prvi polovici 20. stoletja, torej v času ko je bilo meščanstvo na področju naročništva likovnih del najbolj aktivno. Zaradi obsežnosti tematike, smo izbrali več študij primerov, pri čemer smo si prizadevali za enakomerno zastopanost obeh zgodovinskih dežel, vključitev naročil tako iz časa habsburške monarhije kot prve Jugoslavije, obravnavo različnih umetnostnih zvrsti (arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, uporabna umetnost), javnih in zasebnih naročil, eden od poudarkov projekta pa je namenjen tudi nacionalnemu vidiku, zato bodo med raziskanimi naročniki tako pripadniki slovenske kakor tudi nemško govoreče skupnosti. V sklopu projekta bo tako raziskan razvoj meščanstva kot umetnostnega naročnika v Ljubljani na primeru Vile Ebenspanger, vprašanje, kako je vrhnji sloj mariborskega meščanstva ob koncu 19. stoletja opremljal javne prostore (rotovž, hranilnica) in zasebna bivališča, arhitekturno dejavnost t. i. Nemcev v mestih na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem, mehanizmi in prakse naročanja meščanskega portreta ter njegova ikonografija v 19. in prvi polovici 20. stoletja, neuresničene državotvorne projekte arhitekta Jožeta Plečnika iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja v Ljubljani, likovni okras (arhitekturno plastiko in stenske poslikave) ljubljanske modernistične javne in zasebne arhitekture obdobja pred drugo svetovno vojno, umetnostne in kulturne razstave na Ljubljanskem velesejmu, enem osrednjih gospodarskih in kulturnih dogodkov časa med obema vojnama, umetnostno naročništvo izbranih spodnještajerskih družin v dvajsetih in tridesetih letih s posebnim poudarkom na nacionalnem vidiku ter mecensko in zbirateljsko dejavnost diplomata in politika dr. Ivana Švegla. Metodološko bo projekt, v katerega so vključeni raziskovalci na vseh stopnjah kariere, temeljil na študiju in kritičnem ovrednotenju znanstvene in strokovne literature ter analizi primarnih arhivskih virov v domačih in tujih arhivih. S pomočjo terenskega dela bodo zgodovinske raziskave dopolnjene s slogovno in ikonografsko analizo, pomemben del raziskave bo predstavljala primerjava s sočasnim umetnostnim in naročniškim dogajanjem na področju habsburške monarhije oziroma njenih naslednic, s čimer bo omogočen celostni vpogled v tedanje kulturne tokove. Precejšnja pozornost pa bo namenjena tudi umestitvam obravnavanih likovnih del in dejavnosti naročnikov v širši kulturni kontekst obravnavane dobe. Predvideni rezultati temeljnega projekta bodo predvsem objave spoznanj v sklopu projekta izvedenega raziskovalnega dela v obliki izvirnih ali preglednih znanstvenih člankov, strokovni in zainteresirani laični javnosti pa bodo rezultati projektnega dela predstavljeni preko nastopov na konferencah in delavnicah, javnih predavanj, pa tudi preko sprotne vključitve projektnih raziskav v pedagoški proces na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Z namenom pritegnitve zanimanja širše javnosti bo z uporabo digitalne humanistike pripravljena razstava o izbranih meščanskih vilah na Slovenskem in njihovih naročnikih.