Glasba mladih po 1945 in Glasbena mladina Slovenije

Znanstvena izhodišča. V zvezi z mladinsko glasbo v Sloveniji je prišlo do pomembnih sprememb, ko je dirigent Ciril Cvetko leta 1964 ustanovil Glasbeno mladino Ljubljana in ji je leta 1969 sledila slovenska zveza Glasbene mladine. Dogodek odmeva, kot ji sociologi pravijo, kulturo Baby boom generacije. Čeprav so prizadevanja za mladinsko kulturo v Sloveniji opazna že v obdobju med svetovnima vojnama – poleg glasbenega vrtca Glasbene Matice si prizadevajo za organizirano vrsto koncertov za mlade –, je mladinska kultura prišla skozi glavna vrata kulturnih praks šele po letu 1945. Bivanjske posledice tega kulturnega pojava so še danes vseprisotne: od k mladim usmerjenih politik, gospodarskih dejavnosti, povezanih z mladino do različnih kulturnih udejstvovanj, ki jih spremlja seveda tudi razvedrilna industrija. Predstavitev problematike. Osrednje vprašanje predlaganega projekta se glasi: kako so v socialistični dobi Slovenije delovale glasbene prakse, povezane z mladino? Vprašanje napeljuje k dvema glavnima vsebinskima sklopoma: na eni strani imamo institucionalne glasbene prakse, utelešene v Glasbeni mladini, na drugi strani pa »naredi sam« (DIY) prakse muziciranja mladih in naraščajoče muzikantstvo množičnih medijev. Oba vsebinska sklopa sta pomembna kot antinomiji, ki generirata različne nove glasbene prakse tudi v naši "postsocialistični" kulturi. Baby boom generacija je bila priča začetkom trenj med poklicnimi glasbeniki in sodobno ljubiteljsko glasbeno kulturo, ki se je do danes v mnogih pogledih že profesionalizirala. Protislovje, da so profesionalci narekovali mladinsko glasbeno kulturo skozi delovanje Glasbene mladine, čeprav se je sočasna razraščala popularna kultura, izraščajoča od mladih in namenjena njim, je pomemben muzikološki fenomen. Vprašanje v zvezi s takšnim spopadom glasbenih vrednot - poudarjeno opredeljeno: na eni strani za mlade (Jeuness Musicales) in na drugi od mladih (DIY) – je še danes relevantno. Podobne antinomije so v naši glokalizirani kulturi – ta je lokalno usmerjena in regionalno občutljiva zaradi globalizacije – pomembne ne samo za glasbeno sodobnost, temveč celotno kulturo modernosti v obliki vrste dihotomij, kot so visoka / nizka umetnost, resna / pop glasba, lokalne / univerzalne glasbene prakse, subvencionirana / samostojna, naša / njihova glasba itd. Cilj. Cilj projekta je primerjalna analiza mladinskih glasbenih praks v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Obdobje omogoča sistematično sledenje ključnim kulturnim pomikom skozi plasti obeh nakazanih vsebinskih polj – skozi različne strukture ali oblike glasbenih praks, povezanih z mladino, in procesov, ki glasbene prakse diverzificirajo in spreminjajo: · Strukture. Na eni strani bo projektna skupina sistematizirala strukture, skozi katere je krožila glasba, povezana z mladino. Znanstveniki bodo sistematično zbirali podatke o institucijah, posameznikih in pojavih, na primer glasbena dela in dogodke, skratka: cilj je našteti "imena", zbrana pod krovnim izrazom "glasba mladih". · Procesi. Na drugi strani bodo obravnavani konteksti, na katerih temeljijo te strukture - "dejavnosti" ali instrumenti, ki so oblikovali in spreminjali ideje o glasbi, povezani z mladino: ideologije, prepričanja, percepcije, reakcije, dejanja. Oblike in vzvodi preoblikovanja teh oblik se kažejo kot kazalci, skozi katere se je glasba, povezana z mladino, doživljala nenehne spremembe: najprej v soočanju z drugačnimi glasbenimi praksami (to je bil glavni razlog za vzpostavitev Jeunesse Musicale), nato z vedno hitreje naraščajočim drobljenjem samega pojma mladinske glasbe. Cilj projekta je: ponuditi pojmovnik o oblikah obstoja glasbe, povezane z mladino, in procesih, ki so jih spreminjali po letu 1945. Prepričani smo, da bo študija pomagala tudi pri boljšem razumevanju našega razdrobljenega glasbenega sveta sodobnosti.