Geofizikalno-ekološki pristop k disperziji odplak piranskega izpusta

Aplikativni raziskovalni projekt analizira bližnje polje odplak, ki se širijo iz dveh difuzorjev piranskega izpusta. Projekt obravnava tako hidravlično delovanje difuzorjev, kot primarno in sekundarno fazo redčenja odplak. Za hidravlični izračun difuzorja in za primarno fazo redčenja odplak sta bila razvita numerična programa. Za primarno fazo redčenja odplak z numeričnim modelom simuliramo širjenje in redčenje odplak v vzgonskem curku, ki se razteza od posamezne odprtine difuzorja do vzgonsko nevtralne plasti. V tej plasti, ki se v stratificiranem morju nahaja pod gladino, pride do tvorbe začetnega polja odplak, ki ga morski tokovi advekcijsko razvlečejo (sekundarna faza redčenja). Poleg numeričnega modeliranja pa projekt vsebuje tudi terensko analizo bližnjega polja odplak. Na območju 780 m × 740 m smo na 31 postajah opravili deset vertikalnih profilov z multisondo CTD, na katero je vgrajen tudi sezor za vsebnost kisika in fluorometrično določanje koncentracije klorofila-a. Na osrednji postaji pa je bila opravljena analiza hranilnih snovi in fekalnih bakterij vzorcev morske vode, ki so bili zajeti na najmanj desetih globinah. Ker je vertikalna ločljivost sonde 2,5 cm pri prostem padanju sonde s hitrostjo 1 m/s, smo v vzgonsko nevtralnih plasteh za odplake, ki pridejo v morje iz dveh difuzorjev, zaznali anomalije v slanosti (kvečjemu 0,2 PSU) in temperaturi (kvečjemu 0.3 °C), ki sovpadajo z izrazito povečano koncentracijo amonijaka in števila fekalnih koliformov. V poletni izraziti stratifikaciji vodnega stolpa je vzgonsko nevtralna plast lahko debela manj kot 0,5 m, ko je z običajnimi CTD sondami z manjšo prostorsko ločljivostjo težko zaznavna. V letu 1999 je predvidena ocena sekundarnih dilucijskih procesov na osnovi meritev s tokomerom in na osnovi analize rezultatov numeričnega modela za simulacijo plimskega toka.