Svoboda mnenja in izražanja skozi naracije izrednega stanja: antropološka študija slovenske (anti)demokratične zavesti v času epidemije Covid-19

Projekt izhaja iz ugotovitve, da je bilo v Sloveniji v času izrednega stanja med epidemijo Covid-19 moč opaziti številne ključne kazalnike, ki opozarjajo na razvijajočo se avtoritarno oblast – na primer napade na neodvisno sodstvo ter medije, krčenje državljanskih svoboščin in svobode medijev, uvajanje administrativnih bremen nevladnim organizacijam (NVO), neupoštevanje obeh drugih vej oblasti, delovanje proti civilni družbi, vsiljevanje podrejenosti osrednji avtoriteti na račun osebnih svoboščin in podobno. Splošni cilj projekta je preko celovite in sistematične antropološko-pravne raziskave v triletnem obdobju preučiti konceptualizacije svobode mnenja in izražanja, kot se kažejo skozi naracije izrednega stanja. Splošni cilj projekta je trojno zasnovan, in sicer: Zbrati naracije izrednega stanja in preučiti vrednote, prepričanja, stališča in vedenja, ki se skozi te naracije kažejo v medijih, politiki, civilni družbi in na ravni prebivalstva. Preučiti pojmovanja in prakse svobode mnenja in izražanja, kot se kažejo skozi naracije izrednega stanja v medijih, politiki, civilni družbi in na ravni splošne javnosti Skozi procese, ki se odvijajo v dinamiki med mediji, politiko, civilno družbo in splošno javnostjo, preučiti kateri so glavni dejavniki in spodbujevalci (anti)demokratične zavesti Natančneje, projekt bo preučil vsebino naracij izrednega stanja na različnih družbenih ravneh, da bi opisal, kaj se govori o izrednem stanju v okviru pandemije Covid-19 in zakaj. Analiza bo vključevala razmislek o vzrokih in procesih konstrukcije naracij ter njihovih političnih, ideoloških in etičnih razsežnostih. S tem bomo poskušali razumeti naracije na ravni njihovega obstoja, torej preučiti njihov način bivanja, s poudarkom na tem, kako pripovedi naracije nastajajo in zakaj se pojavljajo v določeni obliki, na čem so osnovane v širšem pomenu. Naš namen je v tem pogledu razložiti ne le, kaj naracije vključujejo, ampak tudi, kaj izključujejo in zakaj niso drugačne kot so. Na podlagi naracij izrednega stanja bomo opisali konceptualizacije in pojmovanja svobode mnenja in izražanja, in sicer na podlagi vrednot, razmišljanj, praks in vedenj ljudi ter preučili, kako se oblikujejo. Zanimalo nas bo, kako se svoboda mnenja in izražanja uveljavlja, izpodbija in preoblikuje na različnih ravneh družbe. Preučili bomo tudi, kako avtoritarizem v svoji praksi uporablja idejo človekovih pravic za legitimacijo svojih avtoritarnih politik in kateri družbeni in kulturni dejavniki spodbujajo (anti) demokratično zavest. S tem znanjem bomo bolje opremljeni za iskanje odgovorov na aktualne izzive sodobnih demokracij in demokratičnega deficita.