DINAMIKE IZMENJAVE IN MOBILNOSTI NA LJUBLJANSKEM BARJU: POZNO BAKRENODOBNO KOLIŠČE ŠPICA V LJUBLJANI

Projekt se osredotoča na eni strani na pred nedavnim raziskano kolišče Špica v Ljubljani, ki predstavlja najstarejšo poselitev na območju mesta Ljubljane, na drugi želi predstaviti sodoben pristop interdisciplinarnih raziskav, ki dopolnjujejo tipološko in kronološko primerjalno analizo keramičnih najdb. V prvem sklopu raziskovalnega projekta bodo analizirana izkopavanja kolišča Špica v Ljubljani, ki so potekala v letih 2009-2010. Kolišče Špica predstavlja edino kolišče na tem območju, ki je bilo v zadnjih skoraj 150 letih tako obširno raziskano s sodobnimi raziskavami. Zaradi tega je preučevanje celostne slike, ki jo nam ponuja to kolišče, ključno za boljše razumevanje in nadgradnjo naše predstave o 3. tisočletju pr. Kr. na Ljubljanskem barju. Pregledani in kritično ovrednoteni bodo stratigrafski podatki najdišča. Zaradi izrednega števila odkritih najdb – med izkopavanji je bilo namreč izkopanih več kot 200.000 keramičnih fragmentov – se bomo osredotočili na relevantni izbor okvirno 500 kosov, ki bodo makroskopsko pregledane in tipološko-kronološko ovrednotene. Ob tem bomo upoštevali izsledke stratigrafske slike najdišča. Na izbranem območju bomo poskušali ovrednotiti tudi rezultate dendrokronoloških analiz. Namen prvega sklopa je podati kritično ovrednoten kataloški pregled stratigrafskih enot na najdišču in sintetizirano celostno stratigrafsko sliko, izdelati katalog izbora najdb in predstaviti rezultate makroskopske ter tipološko-kronološke analize tega izbora. Predlagana raziskava bo prispevala s posodobljeno kronološko-kulturološko študijo na primeru Špica, referenčno za obdobje 3. tisočletja pr. Kr. za celostno območje Ljubljanskega barja in tudi širšega jugovzhodno alpskega prostora. Drugi sklop projekta bo namenjen interdisciplinarnim analizam keramičnih najdb. Cilj takih analiz je nadgraditi okvir tipološko-kronoloških raziskav in podati nov vpogled v lončarske načine izdelovanja posod 3. tisočletja pr. Kr. Manjši izbor vzorcev različnih zvrsti in tipov posod, okvirno 50 vzorcev, bomo izbrali iz sočasnih najdišč na Ljubljanskem barju: poleg Špice so to Dežmanova kolišča pri Igu in kolišča Parte, Založnica ter Dušanovo. Izbrane keramične fragmente bomo analizirali z uporabo optičnega polarizacijskega mikroskopa, metode rentgenske praškovne difrakcije (XRD), rentgenske fluorescenčne spektroskopije (XRF), računalniške mikrotomografije (microCT) in nedestruktivnih kemijskih analiz (PGAA). Namen je pridobiti podatke o načinu izdelave posod, pripravi receptur lončarske gline na različnih koliščih ter prepoznati podobnosti in/ali razlike med kolišči v obravnavi. Ob tem želimo ugotoviti, ali so med analiziranimi keramičnimi posodami tudi importirane posode, ki kažejo na izmenjavo predmetov med koliščarskimi naselbinami oziroma celo s širšimi območjem. Na tak način bomo preučili dinamiko stikov in izmenjav na območju Ljubljanskega barja. S primerjalno analizo ob upoštevanju tako tipološko-kronoloških in arheometričnih izsledkov bomo kolišče Špica vključili tudi v širšo sliko jugovzhodno alpskega prostora in izpostavili dinamiko odnosov med sočasnimi kulturami med srednjo Evropo, Balkanom in srednjo Italijo. Rezultate prvega in drugega sklopa želimo predstaviti v znanstvenih člankih ter na mednarodnih in domačih srečanjih.