Težave v duševnem zdravju migrantk_ov: izkušnje prepoznave in obravnave

Zaradi vedno večje družbene relevantnosti mednarodnih migracij na nacionalnih in globalnih ravneh in naraščajoče restriktivnosti migracijskih politik kot enega od pomembnih virov negotovosti in stisk, ki jih doživljajo migranti in migrantke, ni presenetljivo, da je zlasti v zadnjih dveh desetletjih narastel tako znanstveni kot tudi politični interes za tematiko duševnega zdravja migrantov in migrantk. Tovrstno tematiko so naslovile tako epidemiološke študije prevalence in dejavnikov tveganja kot tudi raziskave, ki so naslovile tudi socio-politični kontekst tako družb izseljevanja kot tudi priseljevanja, ki lahko vpliva na doživljanje in spoprijemanje s tovrstnimi stiskami. V tem oziru je cilj predlaganega projekta zagotoviti z vidika tovrstnih družbenih okoliščin bolj utemeljeno razlago duševnega zdravja migrantov in migrantk, kot jo sporočajo obstoječe javnozdravstvene in epidemiološke evidence. V tem smislu bo osrednja aktivnost projekta kvalitativno utemeljena terenska raziskava med deležniki in strokovnimi delavci_kami na področju migracij in/ali duševnega zdravja ter med samimi migranti in migrantkami. Cilj raziskave med migranti_kami bo raziskati, kako družbeno-politične okoliščine, ki določajo njihov položaj v t. i. novih družbah, kot so na primer naraščajoča sekuritizacija in restriktivnost migracijskih politik, procesi prekarizacije dela in zaposlitev, diskriminacije in stigmatizacije migrantov, težave pri socialno-ekonomskem vključevanju, itn., vplivajo na negotovost in stiske posameznih migrantov_k, kako jih le-ti razumejo, razlagajo, izkušajo in osmišljajo, katere ovire zaznavajo pri dostopu do relevantnih strokovnih služb in navsezadnje, kako se spoprijemajo s stiskami in negotovostmi. Rezultati bodo podlaga za praktična rezultata projekta - priročnik o prepoznavi in obravnavi težav v duševnem zdravju med migranti_kami za strokovnjake_inje na področju zdravstvenega in socialnega varstva in večjezikovno zloženko za migrante_ke o težavah o duševnem zdravju. V konceptualnem smislu se predlagani projekt naslanja zlasti na kritično utemeljeno socialno delo in kulturno obveščeno psihiatrijo, ki duševne stiske postavlja v kontekst strukturnih neenakosti, trpljenja in razlik v družbeni moči, pa tudi delovalnosti, veščin in aktivnega spoprijemanja s stiskami. V tem smislu bo raziskava ponudila tudi premislek o prevladujočih kategorijah bolezni in simptomatike, ki za konkretne posameznike in posameznice morda niso relevantni, lahko pa odlučujoče vplivajo na načine iskanja pomoči in podpore. Pri tem prevprašujemo prevladujoči koncept kulturnih kompetenc kot prikazov domnevnega uporabnikovega specifičnega etničnega ozadja, saj se osredotočamo na medpresečne dejavnike, ki vplivajo na doživljanje in spoprijemanje z duševnimi stiskami. V tem oziru bomo posebno pozornost namenili institucionalnim praksam, ki lahko vodijo v nezaupanje v delo strokovnih služb.