Reforma dokaznega prava v digitalni dobi

Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, digitalizacija, avtomatizacija in t.i. četrta industrijska revolucija korenito vplivajo na razvoj moderne družbe. Pravo in pravna opravila morajo slediti razvoju novih tehnologij. To se nanaša tudi na dokazovanje, saj je kvalitetno ugotavljanje dejstev skupno vsem postopkom sodnim (civilni in kazenski), upravnim in zunajsodnim (arbitražni), celo pravnoposlovnim aktivnostim, torej je ključno povsod, kjer se uporabljajo pravne norme. Skupni imenovalec povsod je ustvarjanje dokazov, ohranjanje dokazov, reproduciranje, možnost uporabe v dokazne namene, ocenjevanje in vrednotenje dokazov ter nevarnosti zlorab. Povsod zaradi pojava digitalizacije trenutne rešitve, prvenstveno zaradi pasivnosti pri ažuriranju pravne ureditve, niso zadovoljive ali ustrezne. Osrednji cilj raziskovalnega projekta je izdelava znanstvenih podlag za izboljšanje pravnega stanja in večjo pravno varnost. Raziskovanjue bo izhajalo iz sledečih tez: Teza 1: Digitalizacija korenito posega v zanesljivost ugotavljanja dejstev v pravnih razmerjih in je velik izziv za najširše področje dokaznega prava v vseh postopkih in tudi v pravnoposlovnih razmerjih. Teza 2: Odpravljanje pravnih problemov, ki jih je ustvarila digitalizacija, zahteva nujne spremembe ali dopolnitve zakonodaje in oblikovanje novih praks. Predmet raziskave bodo skupna pravna izhodišča o pojavu digitalizacije, ki bodo v okviru naslednjih tem posebej razdelana: 1. Umestitev elektronskih dokazov med tradicionalna dokazna sredstva; 2. Vpliv posebnih značilnosti in svojevrstnosti posameznih vrst elektronskih dokazov na njihovo dokazno vrednost; 3. Zloraba elektronskega podpisa in njeno dokazovanje; 4. Digitalizacija v dokaznem pravu v luči spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; 5. Problematika dopustnosti uporabe protipravno pridobljenih elektronskih dokazov v civilnem postopku in arbitraži; 6. Pravni položaji v razmerju do socialnih omrežij in spletnih vsebin (spletno premoženje digitalna dediščina); 7. Čezmejni vidiki elektronskega dokazovanja; 8. Zaslišanje preko videokonference v pravdnem postopku; 9. Tolmačenje soglasja strank in načelo poštenega sojenja pri odločanju o izvedbi videokonferenčne obravnave oziroma zaslišanja prič in izvedencev v arbitražnem postopku; 10. Dopustnost uporabe svetovalnih programov, ki temeljijo na umetni inteligenci, s strani sodnikov pri oceni dokazov v civilnem pravu; 11. Digitalizacija v družinskih postopkih; 12. Problematika delodajalčevega nadzora delavca in pridobivanja dokazov o kršitvah pogodbenih obveznosti delavca v dobi digitalizacije; 13. Problematika delodajalčevega obveščanja delavca v dobi digitalizacije; 14. Dopustitev uporabe dokazov pridobljenih s strani delodajalca v delovnem sporu (sodnih postopkih); 15. Ugotavljanje dejstev v gospodarskih sporih. Varstvo občutljivih digitalnih evidenc; 16. Sodelovanje v registrskih postopkih pri čezmejnih statusnih preoblikovanjih; 17. Nenapovedane preiskave organov za varstvo konkurence in zaseg dokazov v digitalizirani obliki; 18. Problemi digitalizacije parlamentarnih preiskav; 19. Množično zbiranje podatkov o državljanih in njihova uporaba pri odločanju; 20. Problematika dostopa do šifriranih dokazov (»data encryption«) in njihove uporabe v kazenskem postopku, predvsem v povezavi s privilegijem zoper samoodločbo in izločanjem dokazov; 21. (Ne)ustavnost pridobivanja in sprotnega zbiranja podatkov o prometu (149.b ZKP); 22. Ponarejeni videoposnetki (»deep fake«) in vloga umetne inteligence (»AI«) pri njihovi prepoznavi; 23. Problematika čezmejnega pridobivanja elektronskih dokazov v kazenskem postopku in Predlog Uredbe EU o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje; 24. Elektronsko komuniciranje v mednarodnih gospodarskih pogodbah; 25. Dokazovanje v bančnem pravu.