Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Pomen hlapnih izločkov korenin gojenih rastlin pri posredni obrambi pred talnimi škodljivimi žuželkami

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
biotično varstvo rastlin/multitrofične interakcije/talni škodljivci/vrtnine/posredna obramba rastlin/hlapni izločki/antioksidanti/entomopatogene ogorčice/GC-MS/LC-MS/SPME/kemotaksija/olfaktometer
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Organizacije (3) , Raziskovalci (19)
0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  56328  Luka Batistič  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2024  50 
2.  35543  dr. Tanja Bohinc  Biotehnika  Raziskovalec  2021 - 2024  282 
3.  34332  dr. Marko Flajšman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  184 
4.  56336  Eva Indihar  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2023 - 2024  36 
5.  28497  dr. Žiga Laznik  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2021 - 2024  315 
6.  22714  Boštjan Medved    Tehnični sodelavec  2023 
7.  56843  Monica Novljan  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2024  24 
8.  56059  Matej Podgornik Milosavljević  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2022  19 
9.  25866  Jaka Rupnik    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
10.  17763  dr. Stanislav Trdan  Biotehnika  Raziskovalec  2021 - 2024  1.188 
11.  19720  dr. Matej Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2023  560 
12.  23589  dr. Filip Vučajnk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  194 
0104  Kemijski inštitut
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  24445  dr. Mitja Križman  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2024  163 
2.  51953  dr. Jure Zekič  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2021 - 2023  21 
0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  55376  Staš Miljuš  Biologija  Raziskovalec  2021 - 2022  26 
2.  57055  Mihaela Roškarič  Biotehnika  Raziskovalec  2022 - 2024  25 
3.  37816  Mateja Šelih  Biologija  Raziskovalec  2021 - 2022  20 
4.  58183  Jan Senekovič  Biologija  Raziskovalec  2024  14 
5.  28251  dr. Andreja Urbanek Krajnc  Biologija  Raziskovalec  2021 - 2024  241 
Povzetek
V naravi so rastline pred napadom škodljivih organizmov razvile številne obrambne mehanizme, ki jih delimo na posredne in neposredne. Številne rastlinske vrste ob napadu škodljivega organizma začno sproščati hlapljive snovi, ki privabljajo naravne sovražnike herbivorov. Hlapljive snovi imajo pomembno vlogo v multitrofičnem sistemu, ki ga sestavljajo rastlina, herbivor in njegov naravni sovražnik. Delujejo kot neke vrste kemični signali, ki neposredno vplivajo tako na herbivora kot tudi na njegovega naravnega sovražnika. Nekatere od teh snovi nastanejo v poškodovanih kot tudi v nepoškodovanih rastlinah. Hlapljive snovi, ki jih izločajo rastline lahko na koristne organizme delujejo tako privabilno (atraktanti) kot tudi odvračalno (repelenti). Raziskave hlapnih snovi, povezanih z biotičnim varstvom rastlin, so praktično nujno vezane na uporabo sodobne plinske kromatografije z masno spektrometrično detekcijo (GC-MS), saj je le s to tehniko možna detekcija in identifikacija snovi, prisotnih v majhnih množinah in koncentracijah. Večina induciranih odgovorov na biotski stres je sistemskih. Zaradi poškodb korenin ob napadu talnih škodljivcev, se v nadzemnih organih vzpodbudijo kvantitativne in kvalitativne spremembe v določenih metabolitih. Med številnimi obrambnimi odzivi sta pomembni sinteza antioksidantov in aktivacija antioksidativnih encimov, ki varujejo rastlino pred reaktivnimi kisikovimi spojinami (ROS). Biotično varstvo rastlin je način obvladovanja škodljivih organizmov v kmetijstvu in gozdarstvu, ki uporablja žive naravne sovražnike (koristne organizme). Usmerjeno je v varovanje in vzpodbujanje koristnih organizmov v naravi in na ciljno vnašanje organizmov na prosto ali v prostore ločene od narave. Uporaba biotičnih pripravkov zahteva več znanja uporabnikov in tudi njihovo večjo ekološko osveščenost. Pripravki, izdelani na biotični podlagi, so ekološko ustreznejši, njihovo delovanje je bolj specifično, pomembna je njihova formulacija in aplikacija ter natančnost rokov tretiranj. Raziskava bo usmerjena v preučevanje kemijske komunikacije domorodnih in komercialnih ras entomopatogenih ogorčic (EPO) (Steinernema feltiae; S. carpocapsae; S. kraussei; H. bacteriophora) s poškodovanimi in nepoškodovanimi koreninami rastlin paprike (Capsicum annum), solate (Lactuca sativa) in navadnega hrena (Armoracia rusticana). Poškodbe korenin bodo povzročili talni škodljivci, in sicer strune (Agriotes spp., Elateridae). Vrste rastlin za raziskavo so skrbno izbrane, upoštevajoč njihov gospodarski pomen (paprika, solata), pretekle domače (krompir, korenje, koruza, konoplja) in tuje raziskave (koruza, bombaž, fižol) z drugimi vrstami rastlin in večletne praktične izkušnje z naravno odpornostjo izbranih rastlinskih vrst (hren) na napad talnih herbivorov. Cilji projekta: (1) z našo raziskavo želimo obogatiti obstoječe znanje iz področja multitrofičnega komuniciranja med organizmi; (2) glavni namen raziskave je predvsem ugotoviti kdo je glavni komunikator z EPO – rastlina ali herbivor; (3) v primeru potrditve teze, da rastlina oz. herbivor proizvajata semiokemikalije, ki delujejo privabilno na EPO bo mogoče v prihodnje razviti feromonske kapsule na podlagi glavne aktivne snovi, ki bi privabile EPO h koreninam rastlin v večjem številu in s tem bi poskrbeli za njihovo večjo zaščito; (4) optimizacija načinov biotičnega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in njihova implementacija v pridelavo živeža; (5) razvoj optimiziranih postopkov za vzorčenje in analizo semiokemikalij na izbranih organizmih. Poznavanje komunikacije med rastlinami, herbivori in njihovimi naravnimi sovražniki je ključnega pomena pri učinkovitejši implementaciji in optimizaciji biotičnega varstva v sisteme pridelave živeža.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno