Prognostični pomen zunajceličnih veziklov in plazemskih nukleinskih kislin pri bolnikih, operiranih zaradi raka trebušne slinavke

Rak trebušne slinavke je povezan s slabo prognozo, predvsem zaradi pomanjkanja učinkovitih strategij zdravljenja in težav pri zgodnjem odkrivanju bolezni. Trenutno uveljavljeni tumorski označevalci niso dovolj občutljivi ali specifični, da bi lahko služili za odkrivanje bolezni pri asimptomatskih posameznikih. Večina bolnikov ima v času diagnoze tako že napredovalo bolezen in le pri 20 % bolnikov je tumor kirurško odstranljiv. Poleg tega ni neobičajno, da je v času kirurške eksploracije odkrita s slikovnimi metodami predhodno nezaznana lokalno napredovala ali celo razsejana bolezen. Tekoča biopsija omogoča dostop do genomskega materiala za molekularnogenetsko analizo tumorja in se je uveljavila pri spremljanju različnih malignih bolezni. Cilj našega raziskovalnega projekta je opredelitev novih neinvazivnih prognostičnih in napovednih bioloških označevalcev pri bolnikih, operiranih zaradi raka trebušne slinavke. Bolnike, vključene v raziskavo, bomo longitudinalno klinično spremljali in zbirali biološke vzorce za identifikacijo novih neinvazivnih bioloških označevalcev, ki bi nam pomagali pri oceni odgovora na zdravljenje in napovedovanju kliničnega izida. V eksperimentalnem delu naše raziskave bomo opredelili vlogo izražanja mikroRNA in/ali prisotnosti za tumor značilnih mutacij DNA v plazmi in zunajceličnih veziklih ter značilnosti zunajceličnih veziklov kot neinvazivnih prognostičnih in napovednih bioloških označevalcev kot tudi označevalcev biologije tumorja. Zunajcelične vezikle bomo preučevali kot nov vir plazemskih nukleinskih kislin, ki jih lahko analiziramo komplementarno z drugimi s tekočo biopsijo pridobljenimi viri. Omenjene biološke označevalce bomo preučevali 1) v povezavi s kirurško odstranitvijo tumorja, da bi opredelili njihovo vlogo pri ocenjevanju radikalnosti kirurškega zdravljenja; 2) v različnih časovnih točkah med kliničnim spremljanjem bolnikov, da bi opredelili, ali lahko služijo kot označevalci napredovanja ali ponovitve bolezni; 3) v povezavi s celokupnim preživetjem, da bi opredelili njihovo vlogo pri napovedovanju kliničnega izida. Plazemske nukleinske kisline in zunajcelični vezikli lahko vodijo k izboljšanju kliničnega odločanja pri bolnikih z rakom trebušne slinavke. Klinična uporaba takšnih novih neinvazivnih bioloških označevalcev bi omogočila posamezniku prilagojeno izbiro zdravljenja, kar bi posledično vodilo k boljšemu izidu zdravljenja in daljšemu preživetju bolnikov.