Klinične, imunološke in genetske značilnosti večorganskega vnetnega sindroma povezanega s COVID-19 pri otrocih in mladostnikih

Večorganski vnetni sindrom pri otrocih (MIS-C) je nov, imunsko posredovani sindrom, ki se značilno pojavlja v pediatrični populaciji. Bolniki z MIS-C običajno prezentirajo 2-6 tednov po začetni okužbi s SARS-CoV-2 z visoko vročino, močnim vnetjem in znaki večorganske okvare. Podatkov o kliničnem poteku bolezni je malo, informacije o prognozi in izidu pa zelo omejene. Poleg tega osnovna patofiziologija MIS-C ni popolnoma jasna. V projektu nameravamo analizirati klinične in laboratorijske podatke ter uporabiti biološke vzorce pacientov z MIS-C diagnozo na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, da bi bolje opredelili klinični potek in imunopatogenezo MIS-C. Za zgodnje klinično prepoznavanje MIS-C načrtujemo analizirati razlike med bolniki z MIS-C in bolniki s febrilnimi boleznimi, ki so imeli sum na MIS-C, vendar imajo drugačno končno diagnozo. Srčna in nevrološka prizadetost sta eni najbolj zaskrbljujočih kliničnih značilnosti MIS-C, ki jih nameravamo sistematično ovrednotiti - tako akutne manifestacije kot tudi dolgoročne srčne in nevropsihološke izide, povezane z MIS-C. Za boljšo opredelitev in razumevanje imunološke osnove MIS-C bomo posebej raziskali vloge prirojenega in pridobljenega imunskega sistema ter interakcije z endotelijskimi celicami. Načrtujemo podrobno analizo imunoserološkega odziva na SARS-CoV-2 pri bolnikih z MIS-C in analizo genotipov SARS-CoV-2 pri bolnikih z MIS-C v primerjavi s splošno populacijo. Genetske analize pri bolnikih z MIS-C bodo vključevale sekvenciranje celotnega genoma (WGS), sekvenciranje transkriptoma in sekvenciranje posameznih celic. Z WGS bomo raziskali redke genetske in strukturne genetske spremembe pri pacientih z MIS-C. Analize genske ekspresije bodo izvedene pri bolnikih z MIS-C v akutni fazi in po remisiji, da bi prepoznali višje ali nižje regulirane gene, z enoceličnim sekvenciranjem pa bomo identificirali podskupine celic in aktivacijske poti v patogenezi MIS-C. Pričakujemo, da bodo rezultati tega projekta podprli naš klinični vtis o dinamiki kliničnih in laboratorijskih značilnosti bolnikov z MIS-C, kar bi pripomoglo pri zgodnji postavitvi diagnoze in izboljšalo dolgoročni izid, vključno s preprečevanjem miokardne in nevropsihološke prizadetosti. Poleg tega pričakujemo nov vpogled v vlogo prirojene in pridobljene imunosti v patogenezi MIS-C, opredelitev možnih visoko tveganih genotipov SARS-CoV-2 in zbrati ter analizirati genetske podatke, ki bi jih lahko nadalje raziskali v večjih multicentričnih mednarodnih študijah.