Celostni pristop k razvoju ob prometnih koridorjih in vozliščih

V dolgoročni strategiji do leta 2050 in Evropskem zelenem dogovoru Evropska komisija poziva k podnebno nevtralni Evropi do leta 2050 in prikazuje, kako lahko Evropa dosega podnebno nevtralnost z vlaganjem v tehnološke rešitve, opolnomočenjem državljanov in usklajevanjem ukrepov na področju ključnih politik. Za reševanje podnebnih vprašanj je potrebna sprememba razvojne paradigme in takojšnje izvajanje ukrepov, zlasti na najbolj obremenjenih območjih in v najbolj perečih sektorjih. Mednje zagotovo sodi promet, kjer je treba v ospredje postaviti trajnostno mobilnost. Pri tem je treba preseči pretekle parcialne pristope in vzpostaviti usklajene ukrepe odločevalcev na vseh prostorskih ravneh, obenem pa zagotoviti večjo skladnost politik, boljše upravljanje in financiranje. Razviti je treba učinkovite modele upravljanja, ki bodo usklajevali različne politike, vključili ukrepe na področju trajnostne mobilnosti v strateške dokumente na različnih prostorskih ravneh in zagotovili sodelovanje različnih politik, sektorjev in ravni upravljanja. Učinkovito upravljanje zahteva tudi sodelovanje državljanov in deležnikov, da prilagodijo politike svojim potrebam in prispevajo k spremembi vedenjskih vzorcev. Da bi podprli prizadevanja Slovenije pri doseganju podnebnih ciljev je cilj projekta okrepiti celostno načrtovanje ob prometnih koridorjih v Sloveniji in opredeliti območja, ki jih je z vidika njihove obstoječe opremljenosti, potreb po dodatnem urbanem razvoju in učinkovitosti javnega prometa smiselno razvijati kot pomembna prometna, storitvena, poselitvena območja z visoko kakovostjo bivalnega okolja. Nadalje je cilj projekta na pilotnem območju prikazati nabor možnih ukrepov za trajnostni razvoj mobilnosti, vključno s predlogi ukrepov za učinkovitejši javni potniški promet, urbanistične in razvojne rešitve, ki bi zmanjšale potrebo po mobilnosti in krepile aktivne oblike mobilnosti, model upravljanja na lokalni ravni, ki bi povezoval prostorsko in prometno načrtovanje, ter preveriti različne upravljavske, načrtovalske in tehnološke rešitve za krepitev trajnostne mobilnosti na koridorju ter v navezavi zaledja na prometni koridor/posamezno vozlišče. Da bi dosegli zastavljeni cilj, bomo v projektu: - oblikovali koncept razvoja ob prometnih koridorjih in vozliščih; - oblikovali predlog policentričnega sistema prometnih vozlišč kot izvornih in ponornih območij dnevne mobilnosti; - preučili koncept razvoja ob železniških postajah kot model za bolj trajnosten način poselitve, nizko- ogljične družbe, visoke kakovosti življenja, aktivnih oblik mobilnosti…; - izdelali prototip za zasnovo naprednega MaaS koncepta, ki bo poleg javnega transporta in aktivne mobilnosti ter novih mobilnostnih storitev vključeval tudi privatna vozila, in sicer na moderen ter podatkovno zasnovan (data-driven) način; - izdelali smernice za povezovanje prometnega in prostorskega načrtovanja na lokalni ravni; - pripravili regionalno-specifične strokovne podlage za vključitev razvojnih koridorjev v planske dokumente na regionalni ravni; - predlagali ukrepe za krepitev sistema javnega potniškega prometa na koridorjih ter za učinkovitejšo navezavo zalednih območij na prometne koridorje; - preučili dobre prakse iz tujine za bolj trajnosten model poselitve (vezane na koridorje) in učinkovitejšo organizacijo javnega potniškega prometa ter aktivnih oblik mobilnosti ter preučitev možnosti za njihovo vpeljavo v Sloveniji, med drugim na področju učinkovitega upravljanja, vključevanja javnosti, spolno-specifičnih mobilnostnih navad, sprememb vedenjskih navad, finančnih mehanizmov in vpliva, ki jih ima na prostorsko in prometno načrtovanje COVID 19. V projektu bomo poskrbeli za celovit pregled stanja, ki bo omogočal dolgoročno in na podatki temelječe odločanje, spremljanje in vrednotenje, za ustrezno vključenost odločevalcev in deležnikov v proces, ob uresničevanju zastavljenih ciljev pa bomo težili tudi k vpeljavi spoznanj v ustrezne politike in dolgoročne strateške dokumente.