Nevroendokrino uravnavanje tonusa koronarnega žilja

Poleg ateroskleroze je pri nastanku ishemije miokarda pomemben tudi koronarni spazem, katerega vzrok zaenkrat še ni raziskan. Predpostavljamo, da okvarjena intima koronarnih arterij olajša nastanek koronarnega spazma, nejasna pa je tudi vloga vegetativnega živčevja. Na živalskem modelu (pes) bomo postavili model stimulacije obeh komponent vegetativnega živčevja: parasimpatične in simpatične. S poskusi želimo ugotoviti, kakšen vpiv ima kronična intermitentna stimulacija stelatnih ganglijev in n.vagusa na morfološke spremembe koronarnega žilja in pojav spazma koronarnega žilja. Medsebojen vpliv endotelija in gladkomišičnih celic v žilni steni bomo proučevali na modelu izoliranega koronarnega žilja prašiča. Kot biološko orodje za spodbujanje sproščanja vazoaktivnih substanc iz endotelija bomo uporabljali ekvinatoksin II, aktinoporin izoliran iz Actinie equine (L.). Z modifikacijo odgovor žilnih obročkov koronarnega žilja po učinkovanju ekvinatoksina II z različnimi blokatorji endotelijske funkcije (metilensko modrilo, indometacin) in receptorjev na gladkomišični celici žilne stene (kalcijeih antagonistov tipa L, blokatorjev enotelinskih receptorjev tipa A in B) bomo proučevali mehanizem krčenja povzročenega z ekvinatoksinom II. Ekvinatoksin II bomo lahko uporabili kot biološko orodje za parakrino sproščanje endotelina I in primerjavo učinkovitosti različnih blokatorjev endotelinskih receptorjev tipa A in B. Na celičnih kulturah endotelijskih celic bomo proučili, kakšne so morfološke spremembe endotelijskih celic po dodatku ekvinatoksina II, kakšna je znotrajcelična aktivnost kalcijevih ionov po dodatku ekvinatoksina II. Ob tem bomo zasledovali izločanje NO, endotelina I ter produktov metabolizma arahidonske kisline.