Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv genetskih faktorjev na ekspresijo očesnih bolezni - II

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   
Ključne besede
retinalne distrofije, diabetična retinopatija,genotip,fenotip
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Organizacije (1) , Raziskovalci (18)
0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04409  dr. Jelka Brecelj  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  349 
2.  21069  dr. Barbara Cvenkel  Medicina  Raziskovalec  2000 - 2002  258 
3.  20707  dr. Mojca Globočnik Petrovič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  278 
4.  09154  dr. Marko Hawlina  Nevrobiologija  Vodja  2000 - 2002  650 
5.  11537  dr. Polonca Jaki Mekjavič  Medicina  Raziskovalec  2000 - 2002  397 
6.  16364  dr. Martina Jarc - Vidmar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  212 
7.  17667  Blaž Konec    Raziskovalec  2000 - 2002 
8.  09155  mag. Aleksandra Kraut  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  181 
9.  18630  mag. Katrina Novak Andrejčič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  69 
10.  10458  dr. Borut Peterlin  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2000 - 2002  915 
11.  05984  dr. Marija Pfeifer  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2000 - 2002  383 
12.  18629  Vladimir Pfeifer  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  292 
13.  18375  dr. Petra Popović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  58 
14.  13675  dr. Mirna Štabuc Šilih  Medicina  Raziskovalec  2000 - 2002  83 
15.  09156  dr. Branka Stirn Kranjc  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  387 
16.  18468  Ljuba Taljat    Raziskovalec  2000 - 2002 
17.  17675  Tatjana Vidmar    Raziskovalec  2000 - 2002 
18.  20708  dr. Nataša Vidovič Valentinčič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  238 
Povzetek
Raziskovali bomo delovanje očesne mrežnice pri bolnikih z dednimi boleznimi. Nadaljevali bomo z odkrivanjem obdelavo populacije z retinopathio pigmentoso, na novo pa bomo sistematično zbirali populacijo bolnikov z Bestovo viteliformno distrofijo ter Stargardtovo distrofijo rumene pege, ki po pogostnosti predstavljata drugi dve retinalni distrofiji. Bolnike bomo pregledali s kliničnimi in elektrofiziološkimi testi in jih razvrstili glede na tip dedovanja in stadij bolezni. Raziskali bomo klinično uporabnost slikovne elektroretinografije in elektrookulografije v korelaciji z metodo avtofluorescence pigmentnega epitelija mrežnice. Določili bomo genotip bolnikov in z metodami molekularne genetike iskali točkovne mutacije in jih primerjali s fenotipsko ekspresijo bolezni. Posebno pozornost bomo posvetili odkrivanju točkovnih mutacij vezanih na delovanje dopamina in melatonina, ki sta pomembna nevromodulatorja v procesu obnavljanja fotoreceptorjev in delovanja pigmentnega epitelija mrežnice. Opravili bomo asociacijsko študijo genskih okvar pri bolnikih z diabetično retinopatijo. Razvili bomo model za študij patoloških mehanizmov in vitro.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno