Migracije in družbene spremembe v primerjalni perspektivi: primer zahodne Slovenije po drugi svetovni vojni

Namen projekta je preučiti spremembe v prebivalstvu in družbeni razvoj mest na zahodnem robu Slovenije po drugi svetovni vojni in novi razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo. Raziskava bo osredotočena na primerjavi dveh zgodovinsko in kulturno zelo različnih stvarnosti: območja Nove Gorice, novoustanovljenega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča slovenskega dela goriške regije, in severne obale Istre s starodavnimi mesti Koprom, Izolo in Piranom, ki je doživela skoraj popolno zamenjavo prebivalstva in korenito etnično, družbeno ter kulturno preobrazbo. Raziskava bo zajela obdobje od srede štiridesetih do konca šestdesetih let, ko so bili obravnavani procesi posebno intenzivni. Cilji raziskave so preučiti oblikovanje oziroma preoblikovanje obravnavanih urbanih stvarnosti v luči migracijskih procesov, ki so bili v obeh primerih dejavniki njune nove podobe. Preučiti želimo dinamike, oblike in strukturne značilnosti selitvenih, predvsem pa priseljenskih tokov, upravne in organizacijske aspekte ter politike, s katerimi so nanje vplivale socialistične oblasti. Primerjati želimo družbeno, etnično-jezikovne in kulturne vidike obravnavanih urbanih kontekstov, prikazati vživljanje prišlekov v nova okolja in oblikovanje identitete novogoriškega ter koprskega, izolskega ter piranskega urbanega družbenega prostora skozi poglede in izkušnje prebivalcev. Rezultat raziskave bo osvetlitev poglavja zgodovine, ki ni bilo še deležno specifičnih obravnav. Prispevalo bo k komparativni zgodovini migracij, komparativni družbeni in kulturni zgodovini mest, komparativni zgodovini repopulacijskih in urbanizacijskih procesov. Osvetlilo bo procese grajenja socialističnega reda ter družbenih in narodnih odnosov ter identitet na multietničnem obmejnem območju »želez ne zavese « na Severnem Jadranu. Izvirnost raziskave je v tematizaciji problematike priseljevanja na obravnavana območja kot specifičnega in kompleksnega večdisciplinarnega raziskovalnega področja, ki je bilo pri preučevanju družbenih sprememb in razvoja obravnavanih obmejnih območij skoraj povsem zanemarjeno. Izvirnost je v primerjalni analizi dveh različnih regionalnih stvarnosti in vloge ter vplivov, ki so jih imeli migracijski procesi na njun družbeni, gospodarski in kulturni razvoj.