SOCIALNO DELO KOT DRUŽBENA NAPRAVA SOLIDARNOSTI: IZBRANE PROBLEMATIKE V ZGODOVINSKI IN IZKUŠENJSKI OPTIKI

Socialno delo kot organizirana družbena praksa in kot družboslovna disciplina je pomemben del socialne države. Temeljna naloga socialnega dela, ki je del državnega aparata, je regulacija družbenih neenakosti na način družbene solidarnosti, ki je utemeljena v sistemu splošnega obdavčevanja. V zadnjih desetletjih v Sloveniji in drugod po svetu zaznavamo tendence po krčenju in privatiziranju dejavnosti socialnega dela. Te med drugim spremljajo tudi sistematični medijski napadi na prakticirajoče socialne delavke in na strokovna načela socialnega dela. Zgoraj povedano izpostavlja potrebo po analizi druge plati problema splošnega nezaupanja do socialnega dela, namreč: ali socialne delavke same prispevajo k ranljivosti socialnodelovne prakse? Zato bo predlagana raziskava izkušenjske zgodovine socialnih delavk in njihovo refleksijo svojega poklica postavila v središče empiričnega raziskovalnega procesa. Ob tem bomo sistematično upoštevali poseben zgodovinski razvoj socialnega dela in njegovih praks v Sloveniji, ki s svojimi začetki sega v 1950. leta v jugoslovanskem socializmu, in ki ima v svoji organizirani praksi tudi izkušnjo spremembe političnega sistema po slovenski državni osamosvojitvi leta 1991. Predlagana raziskava ima dva med seboj povezana cilja: Prvič, z izbranimi metodami raziskati, kako danes prakticirajoče socialne delavke same dojemajo in upravljajo svoj poklic. Zanimale nas bodo njihove izkušnje, ki tvorijo vsebine poklicne kulture: kako v praksi razrešujejo napetosti med akademsko disciplino in realnostjo poklica, ki jo zaznamujejo predvsem krčenje pristojnosti in avtonomije, in vse večji socialni problemi, za katerih reševanje je na voljo vedno manj virov, zraven pa še upadanje javnega ugleda poklica. Drugič, zbrati, pregledati, urediti in opraviti nabor najpomembnejših historičnih podatkovnih virov s področja socialnega dela v Sloveniji. Namen je predvsem podpreti in kontekstualizirati pridobljene empirične rezultate s faktografsko zgodovino ustanove socialnega dela, organizirano po zgodovinskih prelomnicah, od začetkov do profesionalizacije do preloma v letu 1991 in do t.i. postsocialističnega tranzicijskega časa.