Medijski repertoarji mladih: Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana

Ključni cilj projekta je razumevanje specifik in družbenih kontekstov sodobne medijske potrošnje mladih, česar se bomo lotili z raziskovanjem povezav med različnimi načini uporabe medijev in pomeni, ki jih v vsakdanjem življenju imajo sodobni digitalni mediji. Vzorce medijskih rab in njihove pomene koncipiramo skozi pristop medijskih repertoarjev, ki jih razumemo kot preplet raznolikih praks, posredovanih pomenov in oblik delovanja ter sokreiranja medijskih fenomenov. Medijske repertoarje zato umeščamo v procese identifikacije in konstituiranja identitet, ki potekajo skozi družinska razmerja, vrstniške odnose in izobraževalne prostore, z odraščanjem pa se dodatno formirajo tudi skozi udejstvovanja mladih v kulturnem ustvarjanju in političnih aktivnostih. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da izkušnje mladih, pridobljene skozi udomačeno družinsko okolje, izobraževanje in participacijo v javnem življenju uokvirjajo njihove prakse in percepcije kot tudi družbene identitete in angažmaje, vendar v specifičnih, visoko digitaliziranih kontekstih. Sprašujemo se, kako se skozi družinska razmerja, medosebne vrstniške odnose in šolo mladi formirajo kot t.i. medijski protrošniki ter kakšna je pri načinih njihovega izražanja in samo-prezentiranja vloga sodobnih digitalnih tehnologij. Vsakdan mladih je namreč izrazito digitaliziran, zato so tudi medijske, kulturne in državljanske ter politične kompetence v korelaciji z njihovimi digitalnimi zmogljivostmi, ki jih pridobivajo najprej znotraj družinskega okolja, nato pa v šoli ter pri izvenšolskih dejavnostih in v medsebojnih vrstniških stikih. Ker pa so vsakodnevne prakse informiranja, spremljanja medijev, branja, učenja, samo-prezentiranja in vrednotenja sebe ter drugih skonstruirane skozi imperativ družbenih medijev in temeljijo na njihovih interakcijskih, komunikacijskih ter algoritmičnih specifikah, velja poglobljeno raziskati, kakšno vlogo imajo našteti viri in prostori delovanja mladih pri ustvarjanju njihovih raznolikih »repertoarjev participacije«. Ker se povečujeta tako izobilje vsebin, ki jih je mogoče konzumirati ne glede na lokacijo ter domestifikacija medijev, je s tovrstno potrošnjo povezana tudi proizvodnja vsebin v obliki t.i. "protrošnje", kjer predvsem mladi niso zgolj konzumenti, temveč tudi aktivni medijski producenti. Odgovore na zastavljene cilje bo projekt ponudil s kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih pristopov. Znotraj kvalitativnega pristopa bomo uporabili tri metode: metodo polstrukturiranih skupinskih intervjujev na sistematično izbranih podskupinah osnovnošolcev, dijakov in mladih odraslih; metodo opazovanja potrošnje digitalnih medijev v obliki netnografije in metodo osebnih dnevnikov medijske potrošnje. Za pridobitev splošnih populacijskih ugotovitev o repertoarjih mladih pa bo v kvantitativnem delu projekta izvedena obširna anketa na vzorcu šolajoče se mladine z namenom, da identificiramo tipične kategorije medijskih repertoarjev in pripadajočih mladinskih (sub)kultur. Tako obsežne raziskave medijskih repertoarjev mladih v Sloveniji namreč ni, zato bo projekt zapolnil trenutno vrzel v razumevanju sodobnih generacij in njihovega medijskega ekosistema ter pripadajočih aspektov družbenega vsakdana, ki je vse bolj tehnološko determiniran. Rezultati teoretsko široke, poglobljene in metodološko zahtevne študije bodo pripomogli k bolj natančnemu vpogledu v razumevanje vloge digitalnih medijev med mladimi znotraj specifičnih podskupin mladostnikov: najstnikov, dijakov in študentov. Kombinacija raziskovalnih pristopov pa bo izvirni prispevek k raziskovanju mladih kot posebnih medijskih občinstev in nastajajočih državljanov. Na osnovi tako zastavljenih izhodišč in izbranih raziskovalnih metod bo projekt ponudil tudi vrsto priporočil za oblikovanje javnih kulturnih ter izobraževalnih politik, namenjenih mlajšim občinstvom.