Razvoj konceptualnega okvira k uporabniku usmerjenega pametnega javnega upravljanja

Zaradi spreminjajočega se družbenega okolja, mora javna uprava nenehno iskati priložnosti za izboljšanje svoje produktivnosti, povečati sodelovanje, izboljšati učinkovitost procesov in se osredotočiti na inovacije. Države priznavajo potrebo po spremembi načina, kako se javne ustanove organizirajo, proizvajajo in zagotavljajo storitve z uporabo velikega potenciala omrežij in partnerstev med vladami, poslovnimi korporacijami in združenji civilne družbe. V tem okviru k uporabniku usmerjeno pametno javno upravljanje (UPJU), predstavlja krovni izraz za številne digitalne pobude v javnem sektorju, ki uporabljajo nastajajoče tehnologije za kreativno povezovanje fizičnega, digitalnega, javnega in zasebnega okolja. Kljub temu je koncept UPJ šele nedavno pridobil pomemben zagon v znanstveni literaturi. Čeprav raziskovalci analizirajo izbrane vidike koncepta, kot so pametni sistemi, pametna mesta in pametne regije, se izkazuje jasno pomanjkanje sistemskih pristopov. Posledično je cilj tega projekta razviti inovativen konceptualni okvir UPJU, ki temelji na priznanem švicarskem okviru e-uprave, prilagojenem specifičnostim slovenske javne uprave, kar omogoča zahtevano celovitost na osnovi sofisticiranih programskih orodij in metod ter posebne študije, ki vključuje perspektivo številnih deležnikov, vse od državljanov, javnih institucij do izbranih strokovnjakov. UPJU bo razvit na podlagi obsežnega niza glavnih načel UPJU (vključevanje, inovacije, na dokazih temelječe odločitve, usmerjenost k uporabniku, trajnost, ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost, enakost, podjetnost, državljanska angažiranost, odprtost, odpornost, tehnološka podpora in druge), kar zahteva številne dimenzije okvira: (U)porabniško-usmerjene elemente, ki preučujejo interakcijo državljanov z javnimi institucijami; (P)ametne elemente, ki poudarjajo kakovost hitrega obveščanja in hitrega delovanja; (J)avne vrednote, ki nam omogočajo obravnavanje večplastne, medsebojno povezane in dinamične strukture UPJU s proaktivnim vključevanjem javnih institucij in zainteresiranih strani; (U)pravljalske elemente, ki spodbujajo celostno in celovito konceptualizacijo UPJU kot družbeno-tehničnega pojava z vladnimi strukturami, postopki in postopki). Jasno so zasnovani in pričakovani tudi izidi UPJU: izidi prvega reda (I1) ali spremembe v modelu upravljanja; izidi drugega reda (I2) ali spremembe položaja institucije v odnosu do deležnikov v storitvah in interakcijah z državljani ter izidi tretjega reda (I3) ali spremembe na ravni mesta / regije / države (gospodarska rast, socialna vključenost, ekološka uspešnost ter visoko izobraženi državljani). Relevantnost rezultatov je dodatno poudarjena s triagulacijskim pristopom, ki združuje stališča državljanov, institucij in neodvisnih strokovnjakov o trenutnem in pričakovanem stanju glede dimenzij in izidov UPJU. Na osnovi omenjenih podatkov bo opravljena multivariatna analiza, kar bo omogočilo identifikacijo stopnje zrelosti UPJU in ustrezne strategije / smernice izvajanja (ST) preko različnih dimenzij (D) in posledično tudi doseganje izidov (I). Prav tako se upošteva, da dimenzije pametnega upravljanja, ki so nagnjene k pretežno tehnološkemu pristopu, ne zadostujejo za obravnavanje vidikov upravljanja, ki zajemajo (pomanjkljivo) sodelovanje pametnih institucij, državljanov, strokovnjakov in drugih zainteresiranih strani. Zato interdisciplinarni pristop k pridobivanju inputov številnih zainteresiranih strani olajša potreben, še ni dosežen, sistemski način obravnavanja razvoja UPJU. Poleg tega bo okvir podpiral večdimenzionalno strukturo podatkov (t.i. data cube), kar bo omogočalo strojno učenje in prediktivno analitiko ter generiranje novega znanja in nenehne izboljšave UPJU.