VPLIV ENDOKRINIH MOTILCEV (BISFENOLOV, PARABENOV, TRIKLOSANA) IN POTENCIALNO TOKSIČNIH IN ESENCIALNIH KEMIČNIH ELEMENTOV NA POROD, NEPLODNOST IN RAKA JAJČNIKA V SLOVENIJI

Endokrini motilci so kemične substance, ki so prisotne v onesnaženem okolju, vstopajo v hormonski sistem človeka in lahko povzročajo različne težave, vključno z neplodnostjo, porodnimi težavami, razvojnimi nepravilnostmi in rakom. Do negativnega vpliva lahko pride že med razvojem ploda v maternici. Predvsem so zaskrbljujoči negativni učinki endokrinih motilcev na epigenetskem nivoju, kar ima lahko za posledico razvojne nepravilnosti, ki se lahko prenašajo tudi na naslednje generacije. Med endokrine motilce spadajo bisfenoli, parabeni in triklosan. Bisfenol A (BPA) je sestavni del polikarbonatnih plastik, ki so v vsakodnevni masovni uporabi kot plastična embalaža za shranjevanje živil in sestavina epoksi premazov. Junija 2017 je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) uradno potrdil, da ima BPA endokrine lastnosti, ki motijo zdravje ljudi in zato je uvrščen na seznam zaskrbljujočih snovi. V primerjavi z relativno velikim številom raziskav o BPA je raziskava drugih bisfenolov ostala omejena. Slabše raziskani parabeni in triklosan pa so masovno uporabljani kot zaviralci mikroorganizmov in konzervansi v kozmetiki, sredstvih za osebno higieno in farmacevtskih proizvodih. Prav tako med pomembne onesnaževalce okolja spadajo tudi potencialno toksični kemični elemnti (Cd, Pb, Hg, As), odpirajo pa se tudi nova vprašanja v zvezi s pomanjkanjem esencialnih elementov (predvsem Se) pri človeku. V Sloveniji je že bil opravljen prvi biomonitoring vsebnosti BPA v urinu splošne populacije, to je otrok, njihovih mater in očetov (Snoj Tratnik et al., 2019) in ocenjena njihova izpostavljenost BPA v okolju (Sarigiannis et al., 2019), vendar raziskava ni vključevala vidikov neplodnosti in raka jajčnika pri ženskah. Na populacijski ravni pa je bila izvedena tudi raziskava za oceno povezanosti med pojavnostjo prezgodnje odpovedi jajčnikov (POI) in nekaterimi dejavniki socialnega in fizičnega okolja. Ugotoljene so bile pomembne razlike v pojavnosti POI med različnimi geografskimi regijami v Sloveniji (Gersak et al., 2020); morda igrajo vlogo pri tem endokrini motilci. Namen tega raziskovalnega projekta je povezati strokovnjake reproduktivne medicine in okoljskih znanosti in z biomonitoringom endokrinih motilcev (bisfenolov, parabenov, triklosana) in potencialno toksičnih in esencialnih kemičnih elementov v urinu, krvi in ascitesu žensk, vključenih v klinične programe zdravljenja neplodnosti in raka jajčnika, odgovoriti na vprašanja, ali so endokrini motilci in kemični elementi povezani z delovanjem jajčnikov, prezgodnjo odpovedjo jajčnikov (POI) in rakom jajčnika v Sloveniji. Koncentracije endokrinih motilcev v urinu, krvi in ascitesu pacientk, vključenih v program zdravljenja neplodnosti in pacientk, zdravljenih zaradi raka jajčnika bodo primerjane s koncentracijami v urinu in krvi zdravih žensk, ki rodijo v porodnišnici; pri porodnicah bo iskana možna povezava endokrinih motilcev in kemičnih elementov v bioloških vzorcih (urin, kri, materino mleko) s pogosto nerazložljivim prezgodnjim porodom in asistirano reprodukcijo. Pri vseh ženskah bo z analizo anti-Müllerjevega hormona (AMH), glavnega pokazatelja delovanja jajčnikov in oksidativnega stresa v krvi ugotavljan tudi morebitni toksični vpliv endokrinih motilcev na delovanje jajčnikov in jajčnikove folikle. Ugotavljali bomo tudi toksičnost BPA na molekularnem nivoju jajčnikovih foliklov (foliklovih celic, jajčnih celic) človeka in zaščitno vlogo metilnega donorja – folne kisline, ki se v perspektivi kaže kot pomembna za zmanjševanje toksičnega učinka endokrinih motilcev pri ženskah. S posebnim vprašalnikom, ki ga bodo izpolnjevale ženske, bodo iskane povezave med vsebnostjo endokrinih motilcev in kemičnih elementov v bioloških vzorcih, prezgodnjo odpovedjo jajčnikov in rakom jajčnika z regijo bivanja, načinom življenja in izpostavljenostjo onesnaževalcem okolja.