Projekti / Programi
Ugotavljanje vzrokov za hospitalizacije pacientov zaradi sladkorne bolezni
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B110 |
Biomedicinske vede |
Bioinformatika, medicinska informatika, biomatematika, biometrija |
Koda |
Veda |
Področje |
3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
sladkorna bolezen, vzrok hospitalizacije, komplikacije sladkorne bolezni, amputacija spodnjih okončin
Organizacije (2)
, Raziskovalci (9)
3333 NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
13919 |
dr. Tit Albreht |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2019 - 2022 |
550 |
2. |
05373 |
dr. Ivan Eržen |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2020 - 2022 |
726 |
3. |
12439 |
dr. Marjetka Jelenc |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
355 |
4. |
10719 |
Nevenka Kelšin |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
85 |
5. |
34122 |
Aleš Korošec |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
337 |
6. |
26411 |
Darja Lavtar |
Sociologija |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
265 |
7. |
27897 |
dr. Jelka Zaletel |
Metabolne in hormonske motnje |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
649 |
8. |
38419 |
Metka Zaletel |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
303 |
0312 Univerzitetni klinični center Ljubljana
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
12151 |
dr. Vilma Urbančič-Rovan |
Metabolne in hormonske motnje |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
225 |
Povzetek
Namen in cilji
Čim bolj natančni podatki o hospitalizacijah pacientov zaradi sladkorne bolezni oziroma zaradi komplikacij sladkorne bolezni je izjemnega pomena za dobro načrtovanje ukrepov in za zagotavljanje ustreznih zmogljivosti. Ti podatki so nujno potrebni tudi za oceno uspešnosti ukrepanja, dolgoročno pa tudi za preverjanje trendov.
Cilj raziskave je pridobiti natančne podatke o številu hospitaliziranih. Pristop, ki ga imamo sedaj na voljo, ne daje dejanske slike, saj je kodiranje vzrokov hospitalizacije pogosto pod vplivom glavne diagnoze oziroma več diagnoz bolezni, ki jih imajo hospitalizirani bolniki. Podobno je tudi pri zapletih. Za potrebe ekonomskega vrednotenja bolezni je zelo pomembno, da imamo natančne podatke, zato je cilj te raziskave pridobiti točne podatke o hospitaliziranih bolnikih s sladkorno boleznijo.
Metode dela in potek
Pri osebah, ki prejmejo v tekočem letu vsaj 1 RP (varianta: ki so v zadnjih treh letih pred opazovanim letom prejele vsaj 1RP) iz skupine antihiperglikemikov A10, bomo analizirali:
a. Najpogostejše vzroke za hospitalizacije in njihovo trajanje (če bodo viri dopuščali)
b. Hospitalizacije, ki bi se jim bilo možno izogniti (“avoidable hospitalisations”)
c. Hospitalizacije zaradi/v povezavi s kroničnimi zapleti sladkorne bolezni (aterosklerotične žilne bolezni, prizadetost ledvic, spodnjih udov, vida)
d. Hospitalizacije zaradi rakavih obolenj
Kadar bo le mogoče, bomo uporabili standardne mednarodno primerljive definicije.
V primeru amputacij spodnjih udov bomo izvedli tudi verifikacijo pravilnosti kodiranja ter pripravili vprašalnik, s pomočjo katerega bomo na podlagi vpogleda v odpustno pismo analizirali ključne vzroke za amputacijo. Analiza bo potekala anonimizirana tako glede bolnika kot zdravnika, med analizirane podatke pa bomo vključili spol, starost, regijo bivališča in regijo zdravstvenega izvajalca, kjer je bil bolnik hospitaliziran.
Pričakovani rezultati
Rezultati bodo predstavljeni opisno samo za te osebe, primerjalno glede na ostalo populacijo, razlike po spolu, starosti, regijah bivališča in po drugih pomembnih socio-ekonomskih determinantah, ki bodo na voljo v razpoložljivih bazah podatkov, ter trende.
Pomen za razvoj znanosti
Podatki o razširjenosti sladkorne bolezni, o vzrokih, ki terjajo bolnišnično zdravje kot tudi o deležu in vrsti zapletov, ki bremenijo družbo, so v mednarodnem merilu in seveda tudi v Sloveniji, nezanesljivi. Pristop, ki ga bomo v okviru projekta uporabili, temelji na epidemiološki raziskavi, kar omogoča tudi oceno pojavov na popuacijski ravni.
Menimo, da bomo z jasnimi epidemiološkimi podatki iz te raziskave lahko podprli vse deležnike (MZ, ZZZS, izvajalci zdravstvenih storitev) pri uvajanju potrebnih sprememb za povečanje kakovosti in ustreznosti zdravstvene obravnave sladkornih bolnikov. Dolgoročno bo to pomenilo tudi pomemben prispevek k zagotavljanju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva.
V mednarodnem merilu bodo naši rezultati omogočili oceno trenutnega stanja v tem delu Evrope. Metodološki pristop bo koristen tudi za druge države, ki se prav tako kot Slovenija, soočajo z hitrim naraščanjem števila sladkornih bolnikov. Zelo pomemben je tudi vidik sodelovanja z OECD- Slovenija bo končno lahko posredovala točne podatke o amputiranih spodnjih ekstremitetah, do katerih je prišlo zaradi poznih zapletov sladkorne bolezni.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta, ki bodo osnova za sprejem nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje pojavljanja sladkorne bolezni, bodo na ta način posredno ugodno vplivali tudi na delovanje gospodarstva.
Na osnovi naših podatkov bomo lahko opravili dodatne ekonomske analize bremena, ki ga sladkorna bolezen predstavlja v Sloveniji. Bolezen prizadene tudi gospodarsko dejavnost, saj je sladkorna bolezen eden od dejavnikov, ki vplivajo na zmanjšano delazmožnost zaposlenih in na povečano stopnjo invalidnosti. To bo še posebej izrazito z podaljševanjem delovne dobe. Dobro poznavanje stroškov, ki so povezani z osnovno boleznijo ter zdravljenjem komplikacij, kot tudi stroškov, ki so posledica zmanjšanje zmožnosti za delo ter invalidnosti, pomeni dobro osnovo za sprejem in udejanjanje preventivnih programov, ki bodo prispevali k zmanjševanju obolevanja, zmanjševanju negativnih posledic zapletov pri bolnikih s sladkorno boleznijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati