Meritokracija in družba znanja – med simulacijo in realnostjo

Sociološka teorija modernizacije (Parsons) ugotavlja, da je glavna značilnost modernih družb določanje statusa posameznika glede na njegove individualne dosežke, torej je njegov status odvisen od angažiranosti v pridobivanju kompetenc, nujnih za delovanje družbenih podsistemov ter za ekonomski razvoj. Opravka imamo torej, na eni strani z načelom meritokracije, na drugi strani pa s funkcionalno diferenciacijo, ki predpostavlja obstoj ločenih in specializiranih, a funkcionalno povezanih družbenih podsistemov. Moderne družbe naj bi upoštevale predvsem meritokratska načela pri izbiri najkompetentnejših in najbolj nadarjenih ljudi za vodilna mesta v družbi, a obstajajo dvomi, da lahko meritokracija vodi v novo segregacijo in reprodukcijo neenakosti in elitizma.  Projekt se tako ukvarja s pomenom, dometom in omejitvami meritokratskih načel pri alokaciji človeških virov v (nastajujoči) družbi znanja, upoštevajoč večplastnost in inerco sodobnih družbeno-ekonomskih oblik ter soobstoj različnih regulativnih mehanizmov. Ti mehanizmi lahko delujejo bodisi uspešno, bodisi zaviralno. Nobena družba pa sicer ni čisto meritokratska, ali pa čista družba znanja.  Projekt se nanaša na slovensko družbo - v ospredju so zdravstveni, visokošolski, raziskovalno-razvojni podsistem ter visokotehnološka podjetja. Vendar je tudi poudarjen teoretski okvir in evropski kontekst. Tu želimo nasloviti nekatera vprašanja, kot so: ali je meritokracija povezana le z upoštevanjem formalne izobrazbe in formalnih kompetenc, ali pa predvsem poudarja profesionalno avtonomijo in znanstveno etiko; ali je meritokratska razdelitev sredstev usmerjena le na insturmentalna znanja, ali pa vsebuje tudi težnjo po družbenem dialogu in refleksivnosti; ter v kolikšni meri birokratski, politično-ideološki in poslovni interesi (kratkoročno in klientelistično naravnani) vplivajo na ''simulirano meritokracijo''.

Zlasti bodo pomembna spoznanja, ki se nanašajo na različne tipe družb in vlogo meritokracije v Sloveniji in vzhodni Evropi oz. novih članic EU. Menimo, da bo nastalo več objav, načrtujemo izdajo zbornika pri eni od uglednih mednarodnih založb. Domnevamo, da bo raziskava zanimiva za vse, ki proučujejo vrednotne (meritokratske) orientacije v Evropi. Menimo, da bodo izsledki vplivali na revitalizacijo sociologije in njeno večjo družbeno in medijsko odmevnost.

In particular, findings related to different types of societies and the role of meritocracy in Slovenia and Eastern Europe or new EU members will be relevant. We believe that multiple new publications will be created and we are planning to publish a volume at one of the reputable international publishing houses. We may assume, that the research will be interesting for all who study value (meritocratic) orientation in different parts of Europe. In our opinion, the findings will have influence on revitalisation of sociology and its greater societal and media visibility.