Raziskave kulturnih formacij

Pojem kulturna formacija širše pomeni notranje povezano celoto družbenih razmerij, temelječo na določenem produkcijskem načinu, ožje pa konkretno povezanost nekega skupka kulturnih praks, ki ima prepoznavne značilnosti in ki je obravnavan tako v svojih notranjih razmerjih kot v razmerju do širše družbene formacije in drugih družbenih formacij. Raziskave kulturnih formacij je program, ki omogoča raziskovalcem, ki izhajamo iz različnih znanstvenih področij, interdisciplinarno pristopati k raziskavam kulturnih formacij: primerjalno (primerjava različnih formacij) ali relacijsko (npr. v razmerju do družbenega konteksta), in sicer sinhrono (v istem času) ali diahrono (skozi čas). V načrtovanem obdobju financiranja se v veliki meri posvečamo analizam sodobnih kulturnih formacij, zlasti zaradi raziskovalnih izzivov, povezanih s sodobnimi družbenimi in kulturnimi spremembami, obenem pa gojimo raziskovalni odnos do izbranih preteklih kulturnih formacij, ki so ključne za razumevanje sodobnosti, še zlasti, če jih je moč osvetliti na izvirne načine. Raziskave prvega sklopa bodo posvečene umetnosti in novim medijem, pri čemer je cilj raziskati politično funkcijo novomedijske umetnosti in kreativnih industrij. Drugi sklop je posvečen kulturni zgodovini, specifično raziskavam procesijskih iger protireformacije in katoliške obnove med poetiko in politiko, raziskavam političnega izključevanja in oblikovanja slovenskega narodnega gospodarstva na prehod z 19. v 20. st. in raziskavam slovenske politične zgodovine. Tretji sklop programa bodo obsegale kulturološko-antropološko-reliogiološko-politološke obravnave vidikov kulture kot celostnega načina življenja. Specifičneje bomo kritično analizirali medijsko poročanje in medije, povezane z družbenimi gibanji. Povsem izvirno bo raziskovanje posoškega narovoverstva. Soočili se bomo z izzivi multi-kulturalnosti in odzivi nanjo ter raziskovali občutje bivanja v sodobni kulturi in prek umetnosti. Načrtovana je močna diseminacija s skupno monografijo, dvema konferencama in mnogimi objavami člankov, poglavij v monografijah ter številnimi referati na konferencah. Bogata bo diseminacija v visokošolskem izobraževanju na različnih univerzah po svetu. Vodja programa je mednarodno uveljavljena raziskovalka, svetovno prepoznavna akterka na področju sodobne umetnosti, predsednica Slovenskega društva za estetiko, članica izvršnega odbora Svetovne zveze za estetiko, profesorica na več univerzah doma in v tujini ter odgovorna urednica revije izdajatelja De Gruyter.

Program bo pripomogel k razvoju (poglobitvi in razširitvi) znanstvenih področij prek interdisciplinarnih pristopov, specialnih študij primerov in razvitih teorij kot rezultatov raziskovanja. Specifično bo program z rezultati prispeval na področjih in presečiščih področij: kulturni študiji, študiji vizualnosti, teorija sodobne umetnosti, kritični medijski študiji, politična antropologija in politična zgodovina, kulturna zgodovina in študiji vsakdanjega življenja. Program bo vzpostavil interdisciplinarno povezanost znotraj raziskovalnih polj, ki jih raziskava problemsko pokriva. V kritičnih medijskih študijih bo prvič poglobljeno proučen medijski diskurz v zvezi z aktualnimi migracijskimi tokovi in bo revizija medijskih teorij in kulturnega spomina podala sliko o družbenih gibanjih danes. Politično-kulturni formacijski procesi bodo izvirno predstavljeni prek povezave politične antropologije in politične zgodovine in s specifičnim navezovanjem na regijo. Evropska kulturna zgodovina bo segla prek lokalnih, regionalnih in nacionalnih etnografij in bo izhajala iz analize kulturne mreže, specifično na primeru katoliških omrežij. Holistično pristopanje k analizi vsakdanje kulture pod vplivom visoke kulture bo predstavljalo še en aspekt izvirnosti pričakovanih rezultatov. Programska skupina načrtuje strukturiranje bogatega korpusa nove literature z objavo ugotovitev.

Raziskava ima velik pomen za kulturni razvoj Slovenije, saj je neposredno vezana na raziskovanje kulturnih formacij in s tem na pričakovanje, da bodo rezultati raziskovanja podali sliko o procesih in formacijah skupkov kulturnih praks, medsebojnih povezavah različnih kulturnih formacij sinhrono (v istem času) ter diahrono (skozi čas) ter v razmerjih do širšega družbenega konteksta. Rezultati raziskovanja na področju kritičnih medijskih študijev bodo osvetlili mehanizme kulturne hegemonije, zlasti v medijih, in bodo tako prispevali k razvoju kritičnega bralstva. Raziskovanje na presečišču medijskih študijev, kulturnih študijev, teorije umetnosti ter teorije medijev bo zagotovilo rezultate, ki bodo doprinesli k zavedanju pomena družbenih gibanj in umetnosti za družbo. Program bo okrepil zavest o pomenu emancipatornih kulturnih formacij in podal sugestije k vlogi države pri podpori tovrstnih praks ter pomenu drugih oblik podpore. Z rezultati bo raziskava predstavila delovanje trga na ustvarjalne prakse in prispevala sugestije za strateški razvoj kreativnih praks, tj. kreativnih industrij.