Management izobraževanja in zaposlovanja v družbi znanja

Izobraževanje oz. še posebej visoko šolstvo (VŠ) se smatra kot ključni dejavnik gospodarskega razvoja. VŠ zavodi (VŠZ) kot tudi vlade in drugi akterji se morajo zavedati, da igrajo ključno vlogo v »Evropi znanja« in morajo prevzemati svojo odgovornost pri zagotavljanju storitev v družbi znanja. Neuspešnost VŠ sistemov, kjer pride z vidika družbenih potreb in zaposlitvenih možnosti do slabših odločitev potencialnih študentov glede izbire študija, povečuje stopnjo brezposelnosti diplomantov, kar vodi do višjih družbenih stroškov v prihodnje Za naše univerze je značilen prevladujoč vpliv akademikov pri upravljanju, kar odpira vprašanje njihovega ustreznega poslovnega upravljanja in ustreznega vpliva ustanoviteljev na (finančno) poslovanje, tudi zaradi neprimerne sestave in vodenja upravnih odborov, v katerih imajo predstavniki ustanovitelja prešibak, zaposleni na univerzi pa prevelik vpliv. Izobraževanje in zaposlovanje v sodobnih »družbah znanja« zaznamuje upad rodnosti in staranje prebivalstva, šibka udeležba starejših na trgu dela ter visoka stopnja brezposelnosti med mladimi. Večina držav se je v preteklih letih odzivala predvsem z vidika starajoče se populacije oz. s podaljševanjem delovno aktivnega obdobja državljanov ter s t. i. starostno segregacijo trga dela. Slednjo v Sloveniji označuje predvsem zmanjševanje deleža zaposlitev za nedoločen čas med mladimi.  Zaradi vsega tega je ključni raziskovalni problem, kako zagotoviti večjo učinkovitost in uspešnost VŠ sistema in s tem razrešitev enega ključnih problemov VŠ ne le v Sloveniji ter na ta način vplivati na ustvarjanje pogojev za povečanje zaposljivosti (in samozaposljivosti) diplomantov ter ustrezen razvoj in dinamiziranje trga dela, tako za mlajše kot starejše.   Opredelili smo tri skupine ciljev – tiste, ki se nanašajo na VŠ politike, financiranje in upravljanje VŠ(Z), ter (samo)zaposlovanje mlajših in starejših, ki pa jih bomo uresničevali ne le z vidika VŠ izobraževanja, raziskovanja in mednarodnega sodelovanja, ampak v prepletu področij kot npr. informatike, managementa, podjetništva, ekonomije in prava. Rezultati raziskovanja bodo prispevali k razvoju znanj na področju managementa izobraževanja in zaposlovanja ter drugih relevantnih znanosti tako, da bodo teoretična spoznanja in modeli upoštevali družbeno stvarnost, kar bo zagotovilo večjo družbeno relevanco rezultatov, spoznanj in priporočil, ki jih potrebuje tako znanost kot družba znanja. Rezultati bodo razvijali teorije, uporabni bodo za vse deležnike izobraževanja in zaposlovanja tako na sistemski kot institucionalni ravni, hkrati pa bodo prišli prav pri uresničevanju evropskih politik, zato bodo rezultati imeli neposreden pomen za deležnike v Sloveniji in EU.

Rezultati raziskovanja bodo prispevali k razvoju znanj na področju managementa izobraževanja in zaposlovanja ter drugih relevantnih znanosti tako, da bodo teoretična in praktična spoznanja in ugotovitve ter predlogi ukrepov in izboljšav upoštevali družbeno stvarnost oz. njene potrebe, kar bo zagotovilo večjo družbeno relevanco rezultatov, ki jih potrebuje tako znanost kot družba znanja. Rezultati raziskovanja bodo prispevali k razvoju znanosti, pa tudi stroke, nova teoretična spoznanja in pristope, hkrati bodo uporabni za vse deležnike izobraževanja in zaposlovanja tako na sistemski kot tudi institucionalni ravni.  Raziskovanje bo prispevalo nova znanja o učinkovosti in uspešnosti VŠ izobraževanja, ter ustvarilo prepletene in soodvisne koncepte in smernice VŠ politik, njim podporne sisteme in instrumente financiranja VŠ ter sodobne koncepte delovanja in upravljanja VŠZ. Pri financiranju VŠ bomo razvili modele usklajenega in dopolnjujočega financiranja tako VŠZ (izvajanje izobraževanja) kot študentov (udeležencev izobraževanja). Rezultati in ugotovitve bodo premaknili raziskovalno in izobraževalno pozornost od študenta in učitelja k diplomantu in njegovemu delodajalcu, od VŠZ k trgu dela oz. družbi znanja, ter okrepili soodvisnost trga dela in izobraževanja z vidika udeležencev in drugih deležnikov. Z našo raziskavo bomo prispevali k razumevanju kariernih odločitev študentov, prav tako bo raziskava predstavljala velik prispevek k boljšemu razumevanju povezav med podjetniškimi lastnostmi študentov, njihovega razumevanja podjetniškega okolja, zaznavanja ovir za ustanovitev podjetja in njihovih namer za ustvarjanje kariere v podjetništvu.  Področje teorij in praks inkluzivnega ravnanja z znanjem in zaposlovanjem mlajših kot tudi starejših predstavlja relativno novost tako v Sloveniji kot tudi drugje. Raziskava bo sicer utemeljena na konceptih in teorijah, ki v znanosti že obstajajo in so empirično že obdelane, ne pojavljajo pa se v kombinacijah, ki jih uvajamo pri našem raziskovanju .  Predlagana raziskava predstavlja prvo celovito ekonomsko, sociološko in pravno analizo prekarnosti v Sloveniji, kjer nimamo enotnega razumevanja (definicije) prekarnosti kot tudi ne empiričnih študij o razširjenosti novih oblik dela, razlogih zanje in njihovih posledicah. Regulativni okvir bo obravnavan celovito z vidika vseh predpisov, ki vplivajo na odločitve o obliki zaposlitve in načinu dela. Priporočila za spremembe bodo temeljila na pozitivni analizi razlogov za sedanjo ureditev (interesih in stališčih družbenih akterjev) in analizi izvedljivosti že znanih dobrih rešitev iz zahodnoevropskih držav. Pričakujemo rezultate, ki bodo novost tudi glede uporabnosti teh in sorodnih teoretskih modelov na aktualna vprašanja izobraževalne in zaposlovalne politike tako v Sloveniji kot v EU: analiza slabosti pri usklajevanju izobraževalne in zaposlovalne politike pa bo zagotovila ne le podlage za nadaljnje raziskovanje, ampak tudi za usmerjanje razvoja slovenske družbe v družbo znanja.

Prav zato, ker so možnosti zaposlitve za mlade diplomante VŠ in tudi za starejše posameznike, ki se zaradi raznih okoliščin znajdejo na trgu dela kot iskalci zaposlitve, vse manjše, vidimo rešitev v podjetništvu, za obe omenjeni skupini pa predvsem v socialnem podjetništvu. V raziskavi razvit model, ki bo povezoval psihološke značilnosti, sociološke značilnosti, podporno okolje, ovire in namero za ustanovitev socialnega podjetja, bomo lahko aplicirali na obe omenjeni ciljni skupini. Analiza nam bo omogočila oblikovati smernice, kakšen naj bo idealen podporni program za mlade in težko zaposljive starejše na trgu dela, da se bodo ti odločili za socialno podjetništvo. Poseben poudarek bo dan študentom, saj današnji študenti predstavljajo potencialne podjetnike prihodnosti. S pomočjo poglobljene raziskave o dejavnikih, ki določajo podjetniško namero posameznika, bomo opredelili osebnostne lastnosti, ki pozitivno vplivajo na namero študentov o ustanovitvi lastnega podjetja in skladno s tem oblikovali smernice, kako spodbujati te lastnosti skozi izobraževalni proces. S slednjim želimo doprinesti k razvijanju podjetništva med mladimi. Podjetniška namera se namreč oblikuje v zgodnjem obdobju življenja, zato je ključnega pomena, da se podjetništvo spodbuja skozi izobraževalni proces in s tem omogoči mladim, da pravočasno razvijejo relevantne podjetniške kompetence in veščine.   Ustrezen management izobraževanja tako na sistemski kot institucionalni ravni bo zagotovil nekaj rešitev problemov, ki so se nakopičili v zadnjem desetletju po uvedbi bolonjskega procesa in povečani avtonomji VŠZ. VŠZ niso ustrezno upravljani, vse bolj so neučinkoviti, neuspešni in ne upoštevajo potreb trga dela oz. družbe. Rezultati raziskovanja bodo prispevali k večji učinkovitosti VŠZ in bolj racionalni rabi javnih sredstev. Pri tem bodo upoštevani cilji in pričakovanja delodajalcev, ki postavljajo vselej nove zahteve in pričakovanja pred diplomante kot tudi sistem izobraževanja. Posebno pozornost bomo namenili pridobivanju znanj in spretnosti z vidika trajnostnega razvoja, vseživljenjskega izobraževanja in pravilne izbire izobraževanja za uspešno karierno pot, ki vključuje tudi poklicno in strokovno usmerjeno izobraževanje (ne nujno akademsko). Predvsem poklicna znanja in spretnosti so se izkazala za uspešna v mnogih drugih evropskih državah, ki mladim omogoča hitrejšo zaposlitev in pridobivanje kompetenc, ki so pri delodajalcih zaželene. Možnost fleksibilnosti izobraževanja tudi v kasnejših starostnih obdobjih je nujna v hitro spreminjajočih se družbah, kjer delovna mesta zahtevajo visoko raven digitalne pismenosti, razumevanje varnosti na internetu, varovanje intelektualne lastnine ter razumevanje medkulturnosti in internacionalnosti.  Vključevanje sodobnih metod poučevanja, uporabe novih tehnologij s poudarkom na inovativnosti, ustvarjalnosti, podjetnosti in trajnosti ter spodbujanje učenja tujih jezikov so trenutno najbolj aktualne evropske usmeritve za področje izobraževanja. Z ustreznim usmerjanjem k pridobivanju relevantnih kompetenc (digitalna pismenost, finančna pismenost, podjetništvo itd. ) se povečujejo možnosti zaposlovanja mlajših in starejših na trgu dela.  Še vedno je vse bolj pereč problem, posebej v nekaterih državah južne Evrope in v Sloveniji, je rast brezposelnosti mladih in zato tudi VŠ diplomantov, zaradi česar je treba zagotoviti sinergijo med VŠ in politikami razvoja gospodarstva in zaposlovanja, kakor tudi rešitvami, ki omogočajo zaposljivost mladih. Poleg problema staranja, se zaradi vzdržnosti sistema javnih financ podaljšuje čas delovno aktivnega prebivalstva, zaradi česar je treba ustrezno ohranjanje zaposljivosti starejših. Spremembe na trgu dela so ena najbolj aktualnih in žgočih družbenih tem. V slovenskem prostoru tako v družbeni razpravi kot v raziskavah prevladuje stališče, da nove oblike dela silijo delavce v položaj prekariata. Vendar je to le en, čeprav pomemben vidik problematike sodobnega trga dela. Raziskava