Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Očesne bolezni odraslih in otrok

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
B620  Biomedicinske vede  Oftalmologija 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
Očesne bolezni, otroška oftalmologija, diagnostika očesnih bolezni, genotip-fenotip karakterizacija očesnih bolezni, zdravljenje očesnih bolezni
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
8.314,18
A''
381,06
A'
3.404,8
A1/2
5.768,28
CI10
8.252
CImax
406
h10
39
A1
28,51
A3
3,53
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  478  7.311  6.657  13,93 
Scopus  489  8.936  8.218  16,81 
Organizacije (2) , Raziskovalci (31)
0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28627  dr. Sofija Anđelić  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  78 
2.  50805  Makedonka Atanasovska Velkovska  Nevrobiologija  Raziskovalec  2025  32 
3.  04409  dr. Jelka Brecelj  Nevrobiologija  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2025  349 
4.  21069  dr. Barbara Cvenkel  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2025  258 
5.  33340  dr. Ana Fakin  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  167 
6.  20707  dr. Mojca Globočnik Petrovič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  278 
7.  34246  Gregor Hawlina  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  65 
8.  09154  dr. Marko Hawlina  Nevrobiologija  Vodja  2019 - 2025  650 
9.  11537  dr. Polonca Jaki Mekjavič  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2025  397 
10.  16364  dr. Martina Jarc - Vidmar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  212 
11.  56401  dr. Kristina J. Hartung  Nevrobiologija  Raziskovalec  2025  37 
12.  21074  Barbara Klemenc    Tehnični sodelavec  2025  15 
13.  39160  Luka Lapajne  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  44 
14.  35744  dr. Xhevat Lumi  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  195 
15.  38375  dr. Zala Lužnik Marzidovšek  Nevrobiologija  Raziskovalec  2025  110 
16.  59857  Lucija Malinar  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2024 - 2025 
17.  25511  dr. Andrej Meglič  Biologija  Raziskovalec  2025  105 
18.  30967  dr. Ana Pajtler  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2024  43 
19.  26272  Darko Perovšek    Tehnični sodelavec  2019 - 2025  37 
20.  53566  dr. Jana Sajovic  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  37 
21.  23763  Petra Schollmayer  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  101 
22.  13675  dr. Mirna Štabuc Šilih  Medicina  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2025  83 
23.  09156  dr. Branka Stirn Kranjc  Nevrobiologija  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2024  387 
24.  31505  dr. Špela Štunf Pukl  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  108 
25.  25616  dr. Maja Šuštar Habjan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  129 
26.  20255  dr. Manca Tekavčič-Pompe  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  262 
27.  25125  dr. Mojca Urbančič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  240 
28.  20708  dr. Nataša Vidovič Valentinčič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  238 
0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22930  dr. Gregor Belušič  Biologija  Raziskovalec  2019 - 2025  231 
2.  10397  dr. Kazimir Drašlar  Biologija  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2025  179 
3.  34694  dr. Primož Pirih  Biologija  Raziskovalec začetnik  2019 - 2021  69 
Povzetek
Program očesne klinike zajema več sklopov, ki jih vodijo subspecialisti na svojih področjih.  Skupna značilnost ciljev posameznih predlaganih sklopov je čim bolj zgodnja diagnostika in najsodobnejša terapija proučevanih bolezni. Želeli bi nadaljevati delo zastavljeno v obdobju 2013-2018. Ker so se sklopi programa tudi v zadnjem obdobju pokazali kot ustrezni, jih želimo ohraniti kot doslej. Program sestavlja 8 sklopov:  1. DISTROFIJE IN DEGENERACIJE TER VNETNE BOLEZNI MREŽNICE IN VIDNEGA ŽIVCA (nosilec prof.dr.M.Hawlina) Želimo nadaljevali delo z fenotip-genotip karakterizacijo retinalnih distrofij in dednih ter pridobljenih optičnih nevropatij ter oceno zdravljenja degenerativnih in vnetnih bolezni mrežnice.  2.ELEKTROFIZIOLOŠKA FUNKCIJA MREŽNICE IN VIDNE POTI (nosilka as. dr.Maja Šuštar) Zelimo vpeljati občutljivejše elektrofiziološkie metode za oceno  prizadetosti mrežnice in vidnega živca pri prirojenih in pridobljenih boleznih.  3.KLINIČNI ŠTUDIJ OTROKOVEGA VIDA (nosilka doc.dr. Manca Tekavčič Pompe)  Želimo nadaljevati z raziskavami okvar vidne poti z ali brez pridružene razvojne okvare osrednjega živčevja in  proučevanjem razvoja vida  pri nedonošenčkih in otrocih z okvaro osrednjega živčevja. 4.KLINIČNE IN ULTRASTRUKTURNE ZNAČILNOSTI ROŽENICE IN LEČE (nosilec prof.dr. M.Hawlina) Želimo nadaljevati s študijami kliničnih značilnosti roženice pri pogostejših bolezenskih stanjih kot je npr. Fuchsova distrofija roženice in strukturnimi značilnostmi roženice po transplantacijah ter z uvajanjem terapije z matičnimi celicami in proučevati njihove ultrastrukturne in imunološke značilnosti.  5.DIABETIČNA RETINOPATIJA (nosilka prof.dr.M. Globočnik Petrovič) Z analizo specifičnih miRNA, kot s fenotipskim izražanjem genskih polimorfizmov določenih genov želimo dodatno razjasniti patogenezo diabetične retinopatije in  nadaljevati z identifikacijo diagnostičnih, kot prognostičnih biomarkerjev razvoj in napredovanje DR. 6.GLAVKOM (nosilka prof.dr.B.Cvenkel) Pri bolnikih z glavkomom želimo ugotoviti ali obstajajo povezave z določenimim predeli vidnih polj in aktivnostmi,  osvetliti povezave med prekrvavtvijo in pojavom morfoloških in funkcijskih sprememb ter ugotavljati ali obstajajo genetski označevalci, ki vplivajo na potek bolezni in napovedujejo znižanje očesnega tlaka pri zdravljenju.  7. VPLIV LASERSKIH ŽARKOV NA TKIVA OČESA IN PERIOKULARNEGA PODROČJA (nosilec as.dr. Gregor Hawlina) Želimo nadaljevati razvoj in klinično uporabo laserjev  za uporabo v sprednjem očesnem segmentu in periokularnem področju ter razvijati nove operativne pristope k bazalnoceličnem karcinomu kože. 8.TRANSLACIJSKE EKSPERIMENTALNE ŠTUDIJE (nosilci: doc.dr.S.Andjelić, dr.G.Belušič, prof.dr.M. Hawlina) Nadaljevati želimo delo na lečnih epitelnih celicah pri različnih tipih katarakt in mehanizmih kataraktogeneze in izpopolniti tehniko vzgoje kultur limbalnih zarodnih celic. Vpeljati želimo nov način objektivnega testiranja barvnega vida.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani sklopi programa predstavljajo raziskovalno delo za boljšo obravnavo najpogostejših očesnih bolezni, pa tudi redkejših genetskih bolezni, ki jih danes še ne znamo ozdraviti. Programska izhodišča temeljijo na novih znanstvenih spoznanjih, ki imajo tudi klinični pomen. Znanstveni izsledki iz dela v okviru programa prinašajo možnost boljšega razumevanja bolezni in boljše zdravljenje. Velik pomen je v zelo zgodnji diagnostiki retinalnih distrofij in degeneracij, diabetične retinopatije, glavkoma, bolezni roženice in leče in otroških nevrooftalmoloških bolezni, pri čemer v zgodnjih fazah še lahko preprečimo propadanje vida. Raziskave o genetiki retinalnih distrofij, bolezni roženice in diabetične retinopatije so pomembni za potrditev bolezni in ugotavljanje napovednih dejavnikov pri prognozi teh bolezni. Raziskave laserskega sevanja na tkiva očesa in periokularnega področja so pomembna za razvoj medicinskega laserja od teoretičnih konceptov preko izdelave naprave do predkliničnih in kliničnih testiranj. Izsledki raziskav imajo neposredno uporabno vrednost in ponudile boljšo diagnostiko in zdravljenje očesnih bolezni.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji se z našimi raziskavami neposredno uvajajo nove raziskovalne in klinične metode. Pomen raziskav je tudi pridobitev nove vrhunske diagnostične opreme, ki je pomembna tako za razvoj znanosti kot tudi za diagnostiko in zdravljenje bolezni. Rezultate dela z novo opremo smo domači strokovni javnosti predstavili že v štirih tematskih številkah Zdravniškega vestnika, ki smo jih uredili ob naših kongresih z mednarodno udeležbo. Gre za uvajanje novih metod s katerimi lahko slovenskim bolnikom nudimo kvalitetno in moderno diagnostiko in zdravljenje očesnih bolezni. Temeljne genetske raziskave pa so pomembne za ugotavljanje genetskih značilnosti in mutacij v Sloveniji in pomenijo doprinos k prepoznavanju dejavnikov, ki lahko vplivajo oziroma napovedujejo izid zdravljenja in izboljšanje uspeha zdravljenja, oz. upočasnitev napredovanja očesnih bolezni. Prav tako je pri tem pomemben tudi razvoj mladih raziskovalcev in raziskovalno tehničnega osebja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno